Jedro

Toženka je imela dejansko in pravno podlago za sprejem odločitve o predčasni razrešitvi tožnice z mesta direktorice ... Ob navedenem se tožnica ne more pravno utemeljeno sklicevati, da je bila z izpodbijano odločitvijo šikanirana in da je odločitev politično motivirana. Tožnica se tudi ne more uspešno sklicevati na okoliščine, da je (v nekaterih primerih) ugotovljene kršitve predpisov naknadno odpravila ali da kršitev predpisov izvira iz ravnanja podrejenih, saj je bila tožnica sama odgovorna za zakonito delo zavoda. Nezakonitega ravnanja direktorja javnega zavoda ne opravičuje niti nepoznavanje predpisov, začetništvo oziroma neizkušenost, odsotnost predhodnih opozoril na pravilno ravnanje, in tudi ne sicer ustaljena, a nepravilna praksa delovanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

**_Izpodbijani sklep_**

1. Z izpodbijanim sklepom Ministrstva za kulturo, št. 0140-600/2019/23 z dne 9. 3. 2020, je minister, pristojen za kulturo (v nadaljevanju: minister, ministrstvo ali toženka), tožnico z dnem 1. 4. 2020 razrešil s položaja direktorice javnega zavoda ... (v nadaljevanju: ...) in sklenil še, da posebni stroški postopka niso nastali.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se toženka sklicuje na določbe tretje alineje drugega odstavka 38. člena Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ) v povezavi s 37. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK) ter povzema potek postopka in utemeljuje razloge za predčasno razrešitev tožnice z mesta direktorice javnega zavoda, s katerimi je tožnico predhodno seznanila, in sicer:

3. Pod 1. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa tožnici očita, da je kot pomočnika za vodenje umetniško strokovnega dela za področje zbora imenovala A. A., z njim pa ni sklenila pogodbe o zaposlitvi, pač pa je nadaljevala z izvajanjem pogodbe o sodelovanju. Po določbi 14. člena Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda ... (v nadaljevanju: Sklep o ustanovitvi) delovno razmerje pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi. Pogodbo o zaposlitvi s pomočniki direktorja sklene direktor. Dela in naloge pomočnikov direktorja sodijo v redno dejavnost delodajalca. Njihova delovna mesta so sistemizirana in brez njih ni mogoče nemoteno delovanje javnega zavoda. Že sam Sklep o ustanovitvi jih določa kot obvezna. Zato bi tožnica morala za opravljanje del in nalog pomočnika direktorja za področje zbora z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi. Da se je tega zavedala, izhaja tudi iz zapisnika 26. seje sveta zavoda SF, ki je potekala 26. 10. 2018 in 15. 11. 2018. Utemeljevala je, da je A. A. že zaposlen za polni delovni čas drugje in da je obstoječi dogovor začasna rešitev do konca leta 2018. Glede na navedeno in določbo drugega odstavka 31. člena ZZ toženka zaključuje, da je tožnica kršila 14. člen Sklepa o ustanovitvi in 13. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1).

4. Pod 2. točko obrazložitve sklepa toženka ugotavlja, da je tožnica z javnimi uslužbenci sklepala pogodbe civilnega prava za naloge, ki že sicer sodijo v okvir njihovega delovnega mesta. Pojasnjuje, da so na koncertu 18. 1. 2019 kot solisti sodelovali tudi B. B., C. C. in D. D. Ti so v ... zaposleni na delovnih mestih priznani solistični orkestrski glasbenik, in sicer v orkestru ... Med njihovimi rednimi delovnimi nalogami je tudi nastopanje v svojstvu solista, kadar to zahteva part, in prihajanje na vaje. Kljub temu je tožnica za sodelovanje na vajah dne 15. 1. 2019 in na 2. koncertu cikla "V novo leto z novo glasbo" 18. 1. 2019 z njimi sklenila pogodbe o izvedbi del, in sicer: - pogodbo, št. 7/2019 SD z dne 15. 1. 2019, z Glasbene storitve E., s.p., s katero je bil dogovorjen honorar v višini 550 EUR bruto za nastop B. B. kot solista z orkestrom ...; - pogodbo, št. 8/2019 SD z dne 15. 1. 2019, z D. D., s katero je bil dogovorjen honorar v višini 500 EUR neto za nastop imenovanega kot solista z orkestrom ..., - pogodbo, št. 24/2019 SD z dne 17. 1. 2019, z Glasbenim društvom ..., podpisano s strani C. C., s katero je bil dogovorjen honorar v višini 550 EUR bruto za nastop C. C. kot solista. Direktorica je sklenila tudi Pogodbo, št. 117/2019-MZ z dne 7. 10. 2019, s Kulturnim društvom ..., s katerim je bil dogovorjen honorar 380,77 EUR bruto za nastop flavtista F. F. na koncertu 11. 10. 2019. Ta je v delovnem razmerju v ... na delovnem mestu priznani solistični orkestrski glasbenik. Tudi med njegovimi rednimi delovnimi nalogami je nastopanje v svojstvu solista, kadar to zahteva part. Toženka izpostavlja obveznosti direktorja iz 34. člena ZUJIK in 9. člena Sklepa o ustanovitvi ter ocenjuje, da je tožnica s tem, ko je z imenovanimi javnimi uslužbenci sklepala pogodbe civilnega prava za opravljanje del, vsebovanih že v opisu del in nalog njihovega delovnega mesta, s sredstvi ... ravnala negospodarno in v nasprotju s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika ter zato kršila 34. člen ZUJIK.

5. Po očitkih iz 3. točke je tožnica z javnimi uslužbenci ... sklenila tudi podjemne pogodbe za opravljanje del in nalog, ki sodijo med redne delovne naloge javnega zavoda, in sicer: - podjemno pogodbo za opravljanje nalog skrbnika glasbenih instrumentov z dne 10. 1. 2019 z G. G., za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, za 600 EUR bruto za januar, za ostale mesece pa po 300 EUR bruto mesečno; - podjemno pogodbo za potrebe arhiviranja in urejanja zborovskega notnega gradiva z dne 14. 1. 2019 s H. H., za opravljanje nalog arhivarja v zboru ... za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, za 360 EUR bruto mesečno; - podjemno pogodbo za opravljanje nalog skrbnika orgel in orgelskega pozitiva z dne 10. 1. 2019 z I. I., za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, s plačilom za januar in februar v višini 440 EUR bruto mesečno, za nadaljnje mesece pa 220 EUR bruto mesečno. Vsi imenovani so zaposleni v ..., in sicer G. G. na delovnem mestu orkestrski glasbenik tutist v simfoničnem orkestru, H. H. na delovnem mestu pevec v koncertnem zboru - tutist, I. I. pa na delovnem mestu pevec v zboru - solist. Toženka navaja, da se podjemne pogodbe ne smejo sklepati za opravljanje del in nalog, ki sodijo v redno dejavnost delodajalca, še zlasti ne z lastnimi zaposlenimi delavci. Tožnica je bila kot direktorica dolžna zagotoviti izvajanje nalog, ki so se opravljale na podlagi podjemnih pogodb, z morebitno prerazporeditvijo del in nalog oziroma drugačno organizacijo delovnega procesa znotraj ..., še posebej ker gre za izvajanje trajnih (rednih) nalog. S sklepanjem podjemnih pogodb z zaposlenimi javnimi uslužbenci za opravljanje del, ki sodijo v redno dejavnost delodajalca, je s sredstvi ... ravnala negospodarno in v nasprotju s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika ter kršila 34. člen ZUJIK.

6. Pod 4. točko obrazložitve sklepa toženka ugotavlja, da je bila tožnica pred imenovanjem za direktorico javnega zavoda ... z odločbo ministra za kulturo, št. 0141-22/2017/3 z dne 22. 12. 2017, z dnem 1. 1. 2018 imenovana za vršilko dolžnosti (v nadaljevanju: v. d.) direktorja javnega zavoda ..., in sicer do imenovanja novega direktorja po izvedenem javnem razpisu, vendar najdlje za dobo enega leta. ... je 31. 5. 2018 izdala več odločb, s katerimi je zavrnila vloge predlagateljev za zasedbo delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik, in sicer odločbe št. 1/2018, 2/2018, 3/2018, 5/2018, 13/2018 in 16/2018. Dne 31. 5. 2018 pa je z odločbo št. 6/2018 zavrnila vlogo D. D. za podelitev naziva vrhunski glasbenik. Vse te odločbe je v imenu ... izdal pomočnik v. d. direktorice za področje orkestra mag. J. J. Iz zapisnika 23. seje sveta ..., ki je potekala 22. 8. 2018 in 28. 8. 2018, je razvidno, da je svet zavoda pri obravnavi pritožb zoper navedene odločbe ugotovil, da je prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, saj J. J. ni imel pooblastila predstojnice (v. d. direktorice) za izdajo odločb. Zato je le-te svet zavoda s sklepom št. 86 odpravil in vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. S sklepom št. 87 pa je naložil vodstvu, da za vse odločbe, zoper katere ni bila podana pritožba, izda sklep o obnovi postopka. Toženka ob sklicevanju na 45. člen ZUJIK, 33. člen Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU), 28. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), 31. člen ZZ ter 12. in 13. člen Sklepa o ustanovitvi poudarja, da je z izdajo omenjenih odločb prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZUP oziroma "uzurpacije pooblastila". Tožnica, ki je kot (v.d.) direktorica ... dopustila pomočniku (v.d.) direktorice za področje orkestra J. J., da izda te odločbe brez pooblastila za odločanje, je kršila 12. in 13. člen Sklepa o ustanovitvi ter 28. člen ZUP. Čeprav spadajo v obdobje, ko je bila še v. d. direktorice javnega zavoda ..., tudi te kršitve predstavljajo razlog za njeno predčasno razrešitev z mesta direktorice ... Z njimi toženka ob imenovanju tožnice za direktorico ni bila oziroma niti ni mogla biti seznanjena, saj so bile te kršitve ugotovljene šele ob obravnavi pritožb zaposlenih na 23. seji sveta ... v avgustu 2018. 7. Pod 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa toženka pojasnjuje, da so bile s Poročilom o opravljeni notranji reviziji z dne 30. 7. 2018 ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, ki jih je treba odpraviti. Svet zavoda je na svoji 25. seji dne 25. 9. 2018 sprejel sklep št. 93, s katerim je izrazil pričakovanje, da se vse nepravilnosti oziroma popravki internih aktov uredijo do konca leta 2018. Ministrstvo je z dopisom z dne 15. 7. 2019 ... pozvalo k predložitvi poročila o popravljalnih ukrepih. Na podlagi poročila ... je bilo ugotovljeno, da niso bili izvedeni vsi ukrepi, oziroma so bili izvedeni zgolj delno ali pa so v pripravi. Tožnica je s tem, ko ni v celoti v roku, ki ji ga je postavil svet zavoda, izvedla vseh potrebnih popravljalnih ukrepov, ravnala v nasprotju s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika ter posledično kršila 34. člen ZUJIK in 9. člen Sklepa o ustanovitvi in ravnala v nasprotju s 93. sklepom sveta zavoda z dne 25. 9. 2018. Glede na odgovor tožnice v tej zvezi, toženka v nadaljevanju potrjuje, da se sklep sveta zavoda št. 93 in s tem predmetni očitek tožnici nanaša samo na pripravo manjkajočih in uskladitev pomanjkljivih internih aktov, ki jih omenja revizijsko poročilo.

8. Pod 6. točko očitkov je navedeno, da je ministrstvo 9. 10. 2019 od ... prejelo zahtevek za nakazilo sredstev za investicije, s katerim je ... uveljavljala tudi sredstva za nakup notnega materiala v višini 7.098,57 EUR. Na podlagi vpogleda v načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja za leto 2019 z dne 3. 6. 2019 je bilo ugotovljeno, da nakup notnega materiala za leto 2019 ni bil vključen v navedeni načrt. Tudi iz zapisnika 36. seje sveta ... z dne 7. 11. 2019 izhaja, da je ... nabavljala osnovna sredstva, ki niso bila vključena v odobreni načrt investicij, ter da je direktorica na ministrstvo naslovila zahtevek za izplačilo sredstev investicij, ki niso bile predložene svetu zavoda v potrditev oziroma za spremenjeni načrt nabav ni pridobila soglasja sveta zavoda. Zato je svet ... na omenjeni seji sprejel sklep št. 160, s katerim je ugotovil, da direktorica ni ravnala skladno z 18. členom Sklepa o ustanovitvi. Svet ... je s sklepom št. 163 na 37. seji dne 14. 11.2019 podal soglasje k spremembi načrta nabav za leto 2019 z dne 13. 11. 2019, ki vključuje tudi nakup notnega materiala. Glede na navedeno toženka ugotavlja, da je direktorica kršila 35. člen ZUJIK in 18. člen Sklepa o ustanovitvi, ker je kupila notni material, kljub temu da ni bil vključen v načrt nabave osnovnih sredstev, oziroma pred nakupom notnega materiala ni spremenila načrta nabav osnovnih sredstev, za kar bi morala pridobiti tudi soglasje sveta zavoda.

9. Pod 7. točko obrazložitve tožnici očita, da je kršila 35. člen ZUJIK in 18. člen Sklepa o ustanovitvi tudi zato, ker je ... v letu 2018 kupila računalnike ter računalniško in licenčno programsko opremo v višini 7.325 EUR, notno gradivo v višini 5.363 EUR ter pohištvo, drobni inventar in drugo opremo v višini 12.597 EUR, čeprav navedena osnovna sredstva niso bila vključena v načrt nabav osnovnih sredstev, oziroma pred njihovim nakupom ni sprejela oziroma ni spremenila načrta nabav osnovnih sredstev, za kar bi morala pridobiti tudi soglasje sveta zavoda. Toženka je pregledala finančni načrt in program dela ... za leto 2018 in ugotovila, da ni vseboval načrta nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja. Pregledala je tudi vse objavljene sklepe sveta zavoda ... za leto 2018 in ugotovila, da svet zavoda v letu 2018 ni podal soglasja k načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, podal je zgolj soglasje za nakup timpanov v višini 50.000 EUR. Očitek v zvezi z nakupom inštrumentov v letu 2018 v višini 17.188 EUR pa je toženka umaknila.

10. Pod 8. točko obrazložitve toženka ugotavlja, da je bil strateški načrt ... z naslovom "Strategija ... 2015 - 2019" s strani takratnega direktorja ... sprejet 9. 6. 2014 za petletno obdobje od 2015 do 2019. S pretekom leta 2019 je veljavnost navedenega strateškega načrta potekla, nov strateški načrt ... za obdobje od 2020 do 2024 pa do izteka veljavnosti prejšnjega s strani tožnice po zakonsko predpisanem postopku ni bil sprejet. S tem, ko do izteka veljavnosti strateškega načrta ... za obdobje od 2015 do 2019 po zakonsko predpisanem postopku ni sprejela strateškega načrta za novo petletno obdobje, tj. obdobja od 2020 do 2024, je tožnica kot direktorica ... kršila 35. člen ZUJIK.

11. Kot še pojasni toženka, je minister, skladno z drugim odstavkom 11. člena Sklepa o ustanovitvi, z dopisoma z dne 19. 12. 2019 in z dopisoma z dne 13. 1. 2020 svet ... ter strokovni svet ... seznanil z razlogi za predčasno razrešitev direktorice ... in ju pozval, da podata svoje mnenje. Svet ... je na svoji seji 20. 1. 2020 sklenil, da se strinja s predčasno razrešitvijo tožnice. Enako izhaja iz mnenja strokovnega sveta ..., ki ga je ta sprejel na seji 30. 12. 2019. 12. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je dalje razvidno, da je tožnica 5. 2. 2020 in 27. 2. 2020 podala svoji izjavi glede razlogov za začetek postopka predčasne razrešitve z mesta direktorice ..., v katerih je vse očitke opredelila kot neutemeljene, nedokazane, neresnične in pavšalne. Njena obširna pojasnila glede posameznih razlogov za razrešitev toženka povzema v nadaljevanju obrazložitve sklepa ter nanje odgovarja in jih zavrača (ti razlogi so v bistvenem enaki tožbenim ugovorom oziroma navedbam toženke v odgovoru na tožbo, prikazanim v nadaljevanju te obrazložitve, zato jih sodišče na tem mestu ne navaja). Toženka se sklicuje še na stališče Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 237/2001 in zaključuje, da so podani utemeljeni razlogi za predčasno razrešitev tožnice s položaja direktorice ... po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ in četrtem odstavku 35. člena ZUJIK. Kot še pojasni, razrešitev direktorice ... sodi med tekoče posle ministra (115. člen Ustave Republike Slovenije), saj drugi odstavek 38. člena ZZ izrecno določa, da je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, če nastopi kateri od v tem odstavku naštetih razlogov za razrešitev. Prav tako je v četrtem odstavku 35. člena ZUJIK določeno, da če direktor ne sprejme strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega, je to razlog za njegovo razrešitev. Glede na navedeno je minister tožnico z dnem 1. 4. 2020 razrešil s položaja direktorice ...

**_Vsebina tožbe_**

13. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in vse pravne posledice, ki so iz njega nastale, oziroma podrejeno, da odpravi izpodbijani sklep in zadevo vrne organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek. Zahteva tudi, da ji toženka povrne stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14. V tožbi navaja, da je bila z dnem 1. 8. 2018 imenovana za direktorico ... za obdobje petih let, z izpodbijanim sklepom pa predčasno razrešena s tega položaja. Izpodbijani sklep je izdal in podpisal minister K. K., ki je bil v času izdaje sklepa del Vlade RS v odhajanju. Skladno s 115. členom Ustave je imel takrat pristojnost opravljati le tekoče posle. Ob sklicevanju na pojasnilo Službe Vlade RS za zakonodajo z dne 28. 1. 2020, kolumno izr. prof. Letnarja Černiča: Ustavnost "tekočih poslov" odhajajoče vlade, sklep Vrhovnega sodišča X Ips 280/2009 z dne 1. 6. 2010 in sodbo Upravnega sodišča I U 606/2013 z dne 26. 9. 2013, tožnica opozarja, da lahko vlada oziroma minister v tem času sprejema samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo ter ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države. Dopustno je kadrovanje, s katerim se zagotavlja kontinuirano delovanje države ter njenih organizacij in sistemov. Sporna razrešitev ne spada med tekoče posle, saj ni nujna zaradi potreb kontinuiranega delovanja države in njenih organizacij oziroma sistemov, prej nasprotno. V svojem poslovanju je tožnica dokazala, da je sposobna strokovno in predano voditi SF in zagotavljati nemoteno izvajanje vseh ključnih nalog v težjih razmerah, kakršne so bile ob prevzemu poslovanja, zato je prav ona ključna oseba, ki lahko zagotavlja delovanje zavoda. Tudi z njenim odhodom povezani predčasen odhod obeh umetniških vodij ter uvajanje novega direktorja in novih umetniških vodij bi bili škodljivi za SF, zlasti v času epidemije. Izpodbijani sklep ne navaja razlogov, ki bi upravičevali njegovo izdajo v okviru tekočih poslov, in ga zato ni izdal pristojni organ.

15. Tožnica meni, da so razlogi za razrešitev v izpodbijanem sklepu neutemeljeni, nedokazani, neresnični in pavšalno obrazloženi. Postopek za razrešitev je politično in osebno motiviran s strani oseb, ki jo želijo nadomestiti na položaju. Minister K. K. je njeno razrešitev imel za enega glavnih ciljev mandata, s poskusi razrešitve je tako začel že julija 2019, ko pa je bila predhodna začasna izguba že davno sanirana. Utemeljenih razlogov za razrešitev tudi izpodbijani sklep ne navaja, ampak sistematično spregleduje pozitivne rezultate zadnjih let. 16. V zvezi z očitki iz 1. točke, da z A. A. ni sklenila pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika za vodenje umetniško strokovnega dela za področje zbora, pojasnjuje, da je s 1. 1. 2018 nastopila funkcijo v. d. direktorja in sodelovanje s A. A. nadaljevala na enak način, kot ga je vzpostavil prejšnji direktor, tj. da je delo opravljal na podlagi dogovora o opravljanju dela. Na položaj direktorice ... je bila imenovana s 1. 8. 2018, tedaj je bilo odprtih več zadev, ki so bile prioritetne, a je kljub temu takoj, ko je bilo mogoče, začela postopek izbire pomočnika za vodenje umetniško strokovnega dela zbora. S A. A. je 15. 9. 2018 sklenila "Dogovor o sodelovanju" za opravljanje nalog pomočnika direktorice za vodenje umetniško strokovnega dela za področje zbora. A. A. je bil takrat zaposlen za polni delovni čas pri drugem delodajalcu, zato delovnega razmerja niti ne bi bilo mogoče skleniti, glede na obseg dela 20 ur tedensko pa tudi ne pogodbe o dopolnilnem delu. Na seji sveta zavoda 26. 10. 2018 jo je tedanji minister opozoril, da sodelovanje s pomočnikom za zbor ni pravilno. Po podaji pojasnil je takoj začela urejati razmerje, da bo skladno z Aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljevanju: sistemizacijski akt). Še isti dan je A. A. predložila v podpis sporazum o prenehanju veljavnosti dogovora o sodelovanju z dne 16. 1. 2018. Ko je podpis odklonil, mu je 5. 11. 2018 vročila odpoved dogovora o sodelovanju in takoj sprožila postopek izbire pomočnika za zbor. V juliju 2017 zaključena notranja revizija, ki je revidirala poslovanje v letu 2017 in posamezne segmente poslovanja v letih 2013 do 2016, pogodbenega odnosa s A. A. sploh ni zaznala kot tveganja, ki bi kakorkoli ogrožalo poslovanje ... Tožnica je takoj, ko je bila 26. 10. 2018 seznanjena z nepravilnostmi, ukrepala in jih odpravila, s tem je ravnala vestno, skrbno in zakonito.

17. Glede očitkov iz 2. točke obrazložitve sklepa tožnica pojasnjuje, da sta B. B. in D. D. zaposlena v ... na delovnem mestu "priznani solistični orkestrski glasbenik", C. C. kot vrhunski glasbenik na delovnem mestu "prvi flavtist v orkestru", ki v skladu s sistemizacijskim aktom spada pod delovno mesto "solist v simfoničnem orkestru", F. F. pa na delovnem mestu "prvi flavtist", ki v skladu z omenjenim aktom spada pod delovno mesto "priznani solistični glasbenik." Po opisu del v sistemizacijskem aktu med naloge teh delovnih mest spada nastopanje "v svojstvu solista, kadar to zahteva part". Vendar to pomeni, da se od glasbenika pričakuje izvajanje v svojstvu solista znotraj orkestra, tj. ko glasbenik sedi v orkestru in ima bolj izpostavljeno linijo, ki ima solistično naravo - npr. nekaj taktov ali del posamezne skladbe. Da nastopanje v svojstvu solista, kadar to zahteva part, poteka znotraj orkestra, je razvidno tudi iz sistemizacijskega akta, ki vsa navedena delovna mesta sistemizira v področje orkestra ..., ter iz naziva "orkestrski glasbenik" pri poimenovanjih delovnih mest. To se bistveno razlikuje od izvajanja solističnih partov, tj. nastopanja kot solist, kjer glasbenik igra solo pred orkestrom, kar izhaja iz opisa sistemizacije za delovno mesto "priznani solistični orkestrski glasbenik". Fagotist B. B. in klarinetist D. D. sta na koncertu 18. 1. 2019 nastopila kot solista - onadva kot posameznika in orkester za njima, česar ne gre enačiti z nastopanjem v svojstvu solista, kadar to zahteva part. Enako je na tem koncertu nastopil C. C. kot solist pred orkestrom. F. F. pa je na koncertu 11. 10. 2019 izvajal solo skupaj z zborom, torej z drugim korpusom in ne z orkestrom, zato že po definiciji ne gre za izvajanje nalog orkestrskega glasbenika. Tožnica poudarja, da če za sporne nastope ne bi angažirala zaposlenih v ..., bi ta morala najti zunanje soliste, katerih honorarji bi bili bistveno višji.

18. V zvezi z očitki iz 3. točke obrazložitve sklepa tožnica potrjuje, da so vsi tam navedeni zaposleni kot javni uslužbenci v ... Pravne podlage, ki bi prepovedovala sklepanje podjemnih pogodb z zaposlenimi, ni. ... se, predvsem pri službah, med katere ne sodi izvajanje glasbe, sooča s kadrovsko stisko, ki je posledica omejevanja števila zaposlenih s kadrovskim načrtom. Z urejanjem delovanja in poslovanja pa se v ... pojavljajo tudi potrebe po novih funkcijah, delu in nalogah. Opravljanje nalog na podlagi podjemnih pogodb ni le izhod v sili, temveč je za izvedbo nekaterih nalog tudi smotrno in z vidika porabe javnih sredstev gospodarno. Dela, za katera so bile sklenjene naštete pogodbe, niso spadala pod delovne naloge katerega od sistemiziranih delovnih mest. Njihov obseg je omejen na nekaj ur tedensko in ne upravičuje sklenitve delovnega razmerja. Tožnica zato meni, da je ravnala v korist ... ter gospodarsko racionalno, vestno, skrbno in zakonito, skladno z določbami 34. člena ZUJIK.

19. O očitkih iz 4. točke obrazložitve sklepa tožnica navaja, da toženka ne obrazloži, zakaj naj bi bilo pooblastilo za odločanje o napredovanju zaposlenih v ..., ki ga je imel J. J. ob odločanju, neustrezno. Tudi seznanitev, ki se sklicuje na 13. člen Sklepa o ustanovitvi, ne specificira, kakšno naj bi bilo to pooblastilo, zato toženka ne more argumentirano trditi, da J. J. ni imel ustreznega pooblastila. Tudi v tem primeru pa bi tožnica še vedno lahko naknadno odobrila njegova dejanja. Svet zavoda ni ugotovil bistvenih kršitev postopka, temveč je ob svoji vprašljivi kompetentnosti ocenil, da ravnanje J. J. predstavlja bistveno kršitev postopka. Čeprav je bil svet zavoda opozorjen na drugačne pravne možnosti sanacije, je po nepotrebnem odločbe odpravil in vrnil prvostopenjskemu organu oziroma naložil obnovo postopka. Tožnica vztraja, da ni kršila 28. člena ZUP ter 12. ter 13. člena Sklepa o ustanovitvi s tem, da je v času, ko je opravljala funkcijo v. d. direktorja ..., zadevne odločbe o napredovanju zaposlenih v ... podpisal pomočnik za področje orkestra in umetniški vodja orkestra.

20. Glede očitkov iz 5. točke obrazložitve sklepa pojasnjuje, da je poročilo z dne 30. 7. 2018 rezultat notranje revizije celotnega poslovanja ... v letu 2017 in posameznih segmentov poslovanja v letih 2013 - 2016. Revizijsko poročilo ugotavlja veliko število nepravilnosti in podaja priporočila za odpravo tveganj, vendar ne postavlja rokov za implementacijo priporočenih ukrepov. Tožnica pojasnjuje, da je večina od 39 priporočil in ukrepov implementiranih, nekateri so v izvajanju, le dve priporočili sta še na seznamu za implementacijo. Ker ugotovitve zadevajo skoraj vsa področja dela ..., je to zelo obsežno delo. Razlog, da nekateri od priporočenih ukrepov niso v celoti izvedeni, je kadrovska in časovna stiska. Zaradi obilice tekočih nalog in kadrovske podhranjenosti niso uspeli pripraviti sicer nujne nove sistemizacije delovnih mest. Dalje, svet zavoda na seji 25. 9. 2018 v sklepu št. 93 ni izrazil jasnega pričakovanja, da se vse nepravilnosti oziroma popravki internih aktov uredijo do konca leta 2018, temveč pričakovanje, da bo vodstvo do 31. 12. 2018 pripravilo in uskladilo pomanjkljive interne akte, ki jih omenja revizijsko poročilo. Nekompetentno in neživljenjsko je pričakovati, da bi se v treh mesecih sanirale vse pomanjkljivosti, ki so se nalagale in so trajale leta. Ukrepi so v celoti izvedeni v 30 priporočilih, delno oziroma v postopku izvedbe pa je 7 priporočil. Nerealizirani so le ukrepi iz dveh priporočil, ki pa ne predstavljata resnih tveganj. Glede na navedeno tožnica meni, da ni kršila določb 34. člena ZUJIK in 9. člena Sklepa o ustanovitvi ter ni ravnala v nasprotju s 93. sklepom sveta zavoda, saj si je redno prizadevala, da ... posluje gospodarno in skladno z vsemi predpisi.

21. Tožnica prav tako zavrača očitek iz 6. točke obrazložitve sklepa. Navaja, da sporni notni material ni bil kupljen, ker zahtevana investicija vanj ni bila odobrena, in sicer prav zaradi spregleda dejstva, da ni bil vključen v načrt nabave osnovnih sredstev. Kot pojasnjuje, ... pridobiva sredstva za investicije nakazana na podlagi dokumentiranega zahtevka, s katerim izkaže, da so bile investicije realizirane. V zahtevku za nakazilo sredstev za investicije je bila vključena dokumentacija (računi) za nabavo notnega materiala, ki ga ... glede na potrebe programa kupuje skozi vse leto. Zahtevek je bil znotraj okvira investicijskih sredstev, priznanih z odločbo ministra za leto 2019. Nabava notnega gradiva še ni bila vključena v načrt investicij v okviru finančnega načrta za leto 2019, h kateremu je svet zavoda dal soglasje 3. 6. 2019, zato je ministrstvo zahtevek v tem delu najprej zavrnilo in sredstva za nakup not niso bila nakazana. Tožnica obrazlaga, da je bilo že od začetka leta umeščanje nakupa notnega gradiva med investicije predmet strokovne razprave, ob izraženih posameznih stališčih, da se to umešča v programske stroške. Ker potrditve takšnih stališč niso dobili, je bil nato nakup not vključen v spremenjen načrt nabav. Svet zavoda je ta načrt potrdil 14. 11. 2019, nabava not v obdobju januar - september pa je bila vključena v zahtevek za refundacijo sredstev za investicije. Zaradi tedaj že razčiščenega odgovora na vprašanje, ali mora biti nabava notnega materiala vključena v načrt nabav, so v zahtevku spregledali, da spremenjeni načrt še nima soglasja sveta zavoda. Ministrstvo je zato zahtevek zavrnilo in sredstva za nakup not niso bila nakazana. Napako so popravili in nakazilo sredstev prejeli po zahtevku, ki so ga izstavili v novembru, po potrditvi spremenjenega načrta nabav. Tožnica poudarja, da navedeno ni povzročilo škode niti za ... niti za proračunska sredstva. Vse to kaže na šikanozno naravo tega očitka.

22. Glede očitkov pod 7. točko obrazložitve sklepa o spornem nakupu opreme v letu 2018 tožnica pojasnjuje, da finančni načrt ... za leto 2018 ni vseboval načrta nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, zato načrt investicij ni mogel biti del finančnega načrta. V začetku leta 2018 je bila nabavljena najnujnejša oprema (dva računalnika s programsko licenčno opremo), ki je omogočala delo novega vodstva. Enako velja za pohištvo, drobni inventar in drugo opremo v višini 7.234 EUR (ne pa v višini 12.597 EUR). Poudarja, da ... brez notnega materiala ne more izvajati koncertov in snemanj. Vsa leta je SF notno gradivo v primerih, ko ga ni bilo mogoče najeti, kupovala brez vključitve v načrt investicij in brez predhodnega soglasja sveta zavoda. Planirana sredstva za notni material so bila izkazana v finančnem načrtu koncertnega programa ..., razčlenjenega po vrstah koncertov (abonmajski, mladinski, drugi, gostovanja...). K programu in finančnemu načrtu za leto 2018, iz katerega so bila razvidna potrebna sredstva za notno gradivo za načrtovani program, je svet zavoda dal soglasje. Svet zavoda je bil podrobno seznanjen z nabavljenimi osnovnimi sredstvi oziroma porabljenimi sredstvi za investicije in investicijsko vzdrževanje v Letnem poročilu za 2018. Tudi v letu 2019 je ... notno gradivo nabavljala brez predhodnega soglasja sveta ... Nakup not je bil vključen šele v spremenjen načrt investicij. Zato je ministrstvo zahtevo za nakazilo sredstev pred spremembo načrta zavrnilo, po vključitvi v načrt investicij pa je v celoti nakazalo sredstva za nabavo notnega materiala od začetka leta 2019. Glede na vse navedeno tožnica meni, da ni kršila 35. člena ZUJIK in 18. člena Sklepa o ustanovitvi.

23. V zvezi z očitki pod 8. točko obrazložitve sklepa tožnica navaja, da strateški načrt ... za obdobje od 2020 do 2024 formalno še ni sprejet oziroma še ni bil poslan ustanovitelju in večinskemu financerju v predhodno mnenje, vendar so razlogi za to v celoti izven njenega vpliva. Ob očitani nekajtedenski zamudi pri sprejetju strategije opozarja na dejstvo, da v državi že tretje leto ni nacionalnega programa za kulturo. Strategije razvoja po tožničinem vedenju nimajo sprejete tudi nekatere druge nacionalne institucije v kulturi, npr. Javna agencija za knjigo. Meni, da nesprejeta strategija v odsotnosti nacionalnega programa za kulturo ne more biti utemeljen razlog za njeno predčasno razrešitev. Od januarja (2020) je strategija vendarle pripravljena. Strateški načrt pa je po vsebini za obdobje od 2020 do 2024 pripravljen že od poletja 2019. Razlog, da strateškega načrta v letu 2019 ni bilo mogoče v celoti zaključiti in poslati v predhodno mnenje ministrstvu, je v neopravljenem delu umetniškega vodje orkestra ... J. J. Ta kljub zagotovilom, da bo pripravil del dokumenta, ki se nanaša na simfonično dejavnost in orkester, tega ni storil niti po več opominih. Ko je bil s 30. 11. 2029 razrešen s funkcije umetniškega vodje orkestra, je tožnica intenzivno iskala novega umetniškega vodjo orkestra. Ta je že v decembru 2019 zasnoval strategijo za področje simfoničnega programa in orkestra. Tudi potem, ko je bila tožnica seznanjena z nameravano razrešitvijo, je v januarju strategijo izoblikovala, odprte so ostale le nekatere usmeritve. Strategija ... je torej v zaključevanju in bo v kratkem predložena v sprejem.

**_Odgovor toženke na tožbo in nadaljnji potek upravnega spora_**

24. Toženka, ki je sodišču predložila upravni spis obravnavane zadeve, v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih iz izpodbijanega sklepa ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Meni namreč, da je bila tožnica zakonito razrešena s položaja direktorice javnega zavoda ... z dnem 1. 4. 2020. 25. Glede na tožbene ugovore toženka uvodoma pojasnjuje, da je za imenovanje in za razrešitev direktorja javnega zavoda ... pristojen minister za kulturo. Pri tem se sklicuje na 32. člen ZZ ter 28. in 36. člen ZUJIK ter dodaja, da je tudi primerjalno gledano za imenovanje in razrešitev vedno pristojen isti subjekt, ZUJIK pa ne določa kakšne izjemne rešitve. Po petem odstavku 36. člena ZUJIK ustanoviteljske pristojnosti za razrešitev direktorja javnega zavoda izvaja minister za kulturo in ne vlada. Prav tako vsi ustanovitveni akti s področja kulture, tudi Sklep o ustanovitvi v drugem odstavku 11. člena, dajejo pristojnost za razrešitev direktorja ministru. Da je minister za kulturo pristojen za razrešitve direktorjev javnih zavodov s področja kulture, je že potrdilo tudi Upravno sodišče (npr. v sodbi I U 1010/2011). Toženka poudarja, da je že v izpodbijanem sklepu pojasnila, da razrešitev tožnice z mesta direktorice ... sodi med tekoče posle ministra, saj se je sklicevala na obveznosti iz drugega odstavka 38. člena ZZ in četrtega odstavka 35. člena ZUJIK. Dolžnost ministra je, da direktorja razreši, ko ugotovi kršitve. V tej zvezi se toženka sklicuje še na sodbo Upravnega sodišča I U 881/2010 z dne 9. 12. 2010 in sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 47/2011 z dne 21. 12. 2011. Poudarja še pomen drugega odstavka 65. člena Zakona o javnih financah in navaja, da je izdaja izpodbijanega sklepa pomenila dokončanje že začetega postopka razrešitve tožnice. Ta je bila razrešena zaradi ugotovljenih nepravilnosti, zato bi bilo njeno nadaljnje opravljanje nalog direktorice v škodo ... Z odločbo z dne 30. 3. 2020 je bil imenovan v. d. direktorja ..., in sicer od 2. 4. 2020 do imenovanja novega direktorja po izvedenem javnem razpisu, vendar najdlje za dobo enega leta. Tudi zato so tožničine navedbe, da je ona ključna za delovanje ..., neutemeljene. Toženka poudarja, da razlogi za razrešitev tožnice niso v osebni motiviranosti, s pregledom poslovanja javnega zavoda je pričela na podlagi tožnici izrečenih nezaupnic sveta zavoda in pozivov k njenemu odstopu.

26. V zvezi s tožničino navedbo, da je zgolj nadaljevala sodelovanje z A. A., toženka izpostavlja, da je tožnica z njim 15. 9. 2018 sklenila nov dogovor o sodelovanju za opravljanje nalog pomočnika direktorice. S sklicevanjem, da je takoj, ko je bila seznanjena z nepravilnostmi, ukrepala in jih odpravila, ne more opravičiti svojega ravnanja. Dela in naloge pomočnikov direktorjev iz prvega odstavka 14. člena Sklepa o ustanovitvi sodijo v redno dejavnost, gre za sistemizirana delovna mesta. Že Sklep o ustanovitvi jih določa kot obvezna, vključno s pogoji za zasedbo ter opisom del in nalog. Zato bi tožnica morala za opravljanje dela in nalog pomočnika direktorja za področje zbora z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi. Iz zapisnika 26. seje sveta zavoda ... izhaja, da je izrecno povedala, da se je zavedala neustreznosti dogovora z A. A. Nerelevantno je, ali je notranja revizija to kršitev zaznala in s kakšno stopnjo tveganja jo je ocenila. Bistveno je, da je tožnica kršila 14. člen Sklepa o ustanovitvi in se je tega zavedala. Ne očita se ji namreč, da ni pristopila k odpravi ugotovljenih nepravilnosti, ampak da je storila kršitev oziroma nepravilnost. 27. Glede na tožbene trditve v zvezi s pogodbami, sklenjenimi za solistično izvajanje, toženka pojasnjuje, da nastopanje v svojstvu solista pomeni samostojno izvajanje del glasbene partiture, označene kot solo part. Solistično igranje pomeni, da je solistov part v glasbenem smislu najpomembnejši, ne glede na to, ali v tistem trenutku igrajo tudi drugi glasbeniki (orkester) ali ne. Niti ni pomembno, ali gre za izvajanje, ko zaposleni sedi znotraj orkestra ali pred orkestrom. Zato ne drži trditev tožnice, da nastopanje v svojstvu solista, kadar to zahteva part, pomeni zgolj nastop znotraj orkestra, ko glasbenik sedi v orkestru in ima bolj izpostavljeno linijo, ko ima solistično naravo nekaj taktov ali del posamezne skladbe. Poleg tega gre za delovno mesto priznanega solističnega orkestrskega glasbenika in ne zgolj orkestrskega glasbenika, kjer je zasedba delovnega mesta posledica zahtevnejše umetniške poustvaritve na glasbenem področju. Prav tako ne vzdrži navedba tožnice, da izvajanje naloge orkestrskega glasbenika z drugim korpusom (zborom) ne spada med delovne naloge orkestrskega glasbenika. Toženka vztraja, da je tožnica s tem, ko je z uslužbenci ... sklepala pogodbe civilnega prava za opravljanje del, vsebovanih že v opisu del in nalog njihovega delovnega mesta, s sredstvi ... ravnala negospodarno in v nasprotju s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika ter kršila 34. člena ZUJIK.

28. Toženka dalje vztraja, da bi morala tožnica, namesto da je z zaposlenimi G. G., I. I. in H. H. sklenila podjemne pogodbe, izvajanje rednih nalog zagotoviti z drugačno organizacijo delovnega procesa. Zato je tudi v tem primeru s sredstvi ... ravnala negospodarno in v nasprotju s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika ter posledično kršila 34. člen ZUJIK. Skladno z 31. členom ZZ je bila naloga tožnice, da pripravi in sprejme (ob soglasju sveta zavoda) ustrezno spremembo sistemizacije delovnih mest. Za opravljanje rednih nalog, ki sodijo v redno dejavnost ..., kot so delo inšpektorja orkestra in urejanje notnega arhiva zbora, je treba osebo zaposliti. Toženka v izpodbijanem sklepu ne zatrjuje, da dela, za katera so bile sklenjene podjemne pogodbe, sodijo med delovne naloge katerega od sistemiziranih delovnih mest, pač pa, da gre za dela in naloge, ki sodijo v redno dejavnost ... Da je tako, je razvidno iz vsebine del in nalog v podjemnih pogodbah ter iz dejstva, da so sklenjene za daljše obdobje, pa tudi iz tožbenih navedb izhaja, da so se pojavile potrebe po novih funkcijah, delu in nalogah. Ob sklicevanju na določbo 13. člena ZDR-1 toženka vztraja, da se podjemne pogodbe ne smejo sklepati za opravljanje del in nalog, ki sodijo v redno dejavnost delodajalca, še zlasti ne z lastnimi zaposlenimi delavci. Splošno je tudi znano, da je takšna oblika za delodajalca dražja kot sklenitev delovnega razmerja oziroma uporaba delovnopravnih institutov v okviru že obstoječih zaposlitev.

29. Kot navaja toženka, tožnici ne očita, da je izdala neustrezno pooblastilo pomočniku za področje orkestra, ampak da je dopustila, da je ta izdal odločbe o napredovanjih zaposlenih, čeprav pooblastila za to ni imel. Tožnica namreč ni predložila dokaza, da bi J. J. imel pooblastilo za odločanje. Za slednje ga ne pooblašča niti sistemizacijski akt, pač pa ta med nalogami direktorja izrecno omenja, da direktor odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij. Nepravilne so tudi navedbe tožnice, da bi lahko sama naknadno odobrila dejanja J. J., saj ne gre za zastopanje po določilih Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Toženka zato vztraja pri očitku, da je tožnica kršila 12. in 13. člen Sklepa o ustanovitvi ter 28. člen ZUP.

30. Toženka se sicer strinja, da se sklep sveta zavoda št. 93 z dne 25. 9. 2018 nanaša samo na pripravo manjkajočih in uskladitev internih aktov, ki jih omenja revizijsko poročilo, in ne na vse nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti. Revizijsko poročilo je predlagalo sprejem oziroma uskladitev devetih internih aktov skupaj s spremembo sistemizacije. Od tega po navedbah same tožnice do konca leta 2018 ni bila realizirana nova sistemizacija, interna pravila glede postopkov ravnanja pri odtujevanju sredstev zavoda, ki jih predhodno odobri svet zavoda, in interni akt, s katerim bi za vse zaposlene opredelili odrejanje neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve polnega delovnega časa. Tožnica je imela za pripravo manjkajočih in uskladitev pomanjkljivih internih aktov več kot tri mesece časa, in sicer od prejema revizijskega poročila z dne 30. 7. 2018, ne pa šele od sprejema sklepa sveta zavoda dne 25. 9. 2018. Izvrševanje priporočenih ukrepov za izboljšanje poslovanja zavoda je bila naloga tožnice, za izvajanje katere ne potrebuje posebnega sklepa sveta zavoda, po sprejemu takšnega sklepa zavoda pa je ta naloga postala prednostna. Svet zavoda bi lahko tudi zaprosila za podaljšanje roka. Tožnica je tudi v tem primeru ravnala v nasprotju s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika ter kršila 34. člen ZUJIK, 9. člen Sklepa o ustanovitvi in ravnala v nasprotju s sklepom sveta zavoda št. 93 z dne 25. 9. 2018. 31. Kot poudarja toženka, tožnica pavšalno in neutemeljeno navaja, da sporni notni material ni bil kupljen, ker zahtevana investicija ni bila odobrena, a temu ni tako. Iz zahtevka ... za nakazilo sredstev za investicije z dne 7. 10. 2019 s prilogami je razvidno, da je ... posredovala seznam realiziranih investicij v obdobju od 1. 1. 2019 do 30. 9. 2019, med katerimi je tudi kupljen notni material. Zahtevku za nakazilo so priložili tudi račune za nabavljen notni material, notno gradivo pa je bilo kupljeno, ne da bi bilo vključeno v načrt nabave osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja. Le refundacija za nabavo notnega gradiva je bila s strani ministrstva sprva zavrnjena. Odobrena je bila šele po vključitvi notnega gradiva v načrt nabave osnovnih sredstev. Poleg tega tožnica v tožbi sama priznava, da je ... v letu 2019 notno gradivo nabavljala brez predhodnega soglasja sveta zavoda. Pri tem očitku je nepomembno, ali je takšno ravnanje ... ali proračunskim uporabnikom povzročilo škodo, bistveno je, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila 35. člen ZUJIK in 18. člen Sklepa o ustanovitvi, zato ta očitek ni šikanozen.

32. Toženka izpostavlja, da tožnica tudi priznava, da finančni načrt za leto 2018 ni vseboval načrta nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja ter da je bila v začetku leta 2018 nabavljena oprema, ki je omogočala delo vodstva. Tudi glede notnega gradiva priznava, da ga je ... vsa leta, ko ga ni bilo mogoče najeti, kupovala brez vključitve v načrt investicij in brez predhodnega soglasja sveta zavoda. Nerelevantno je, da so bila sredstva za notni material izkazana v finančnem načrtu koncertnega programa ..., da je k programu in finančnemu načrtu za leto 2018, iz katerega so razvidna potrebna sredstva za notno gradivo za načrtovani program, dal soglasje svet zavoda in da je bil ta seznanjen z nabavljenimi osnovnimi sredstvi v Letnem poročilu za leto 2018, ki ga je potrdil na seji 27. 2. 2019. Tožnica bi morala pred nabavo predmetnih osnovnih sredstev imeti veljavno sprejeti načrt nabave osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja. Ta bi moral vključevati vse v letu 2018 predvidene nakupe osnovnih sredstev, ne glede na dodeljena sredstva za leto 2018. V zvezi z višino sredstev (12.597 EUR) za nabavljeno opremo se toženka sklicuje na podatke iz Letnega poročila ... za leto 2018. Vztraja, da je tožnica v tem primeru kršila 35. člen ZUJIK in 18. člen Sklepa o ustanovitvi.

33. V zvezi z neizdelavo strateškega načrta ... toženka ponavlja, da je bil strateški načrt ... z naslovom Strategija ... 2015 - 2019 s strani takratnega direktorja ... sprejet 9. 6. 2014 za petletno obdobje od 2015 do 2019. S pretekom leta 2019 je veljavnost tega strateškega načrta potekla, nov strateški načrt za obdobje od 2020 do 2024 po do izteka veljavnosti prejšnjega s strani tožnice ni bil sprejet, kot ta tudi sama priznava. Tega ne more opravičiti z neopravljenim delom pomočnika direktorja za področje orkestra. S tem, ko je tožnica izvedbo določenih nalog zaupala zaposlenim v zavodu, ni prenehala njena odgovornost za zakonitost dela zavoda. To izhaja iz 31. člena ZZ ter 35. člena ZUJIK, ki ne dopušča nobenih olajševalnih oziroma objektivnih okoliščin za nepravočasno sprejetje novega strateškega načrta. Prav tako to, da država nima veljavno sprejetega nacionalnega program za kulturo, ne pomeni, da ni treba pravočasno sprejemati strateških načrtov javnih zavodov.

34. Kot še pojasnjuje toženka, ugotavljanje krivdnega ravnanja za razrešitev po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ ni potrebno, saj je bila tožnica kot direktorica po 31. členu ZZ odgovorna za zakonito delo zavoda. Svojega ravnanja ne more opravičiti z naknadnimi uskladitvami s predpisi, niti se ne more sklicevati na njihovo nepoznavanje ali na to, da je toženka ni opozorila na pravilno ravnanje, kot tudi na ustaljeno prakso delovanja in na morebitne kršitve predpisov s strani direktorjev drugih javnih zavodov. Pri tem se toženka sklicuje na stališča Vrhovnega sodišča v sodbi VIII Ips 237/2001 z dne 15. 10. 2002 in Upravnega sodišča v sodbi I U 2380/2017 z dne 21. 11. 2019. 35. Tožnica je hkrati s tožbo podala predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je sodišče s sklepom III U 63/2020 z dne 15. 4. 2020 zavrnilo, odločitev o stroških postopka z začasno odredbo pa pridržalo za končno odločbo.

36. Sodišče je o tožbi v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave ob upoštevanju določbe prvega odstavka 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), po kateri lahko s soglasjem strank sodišče v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki obravnavi pisno odpovesta. Obe stranki sta namreč podali takšno pisno izjavo. Posledično sodišče ni zaslišalo tožnice, pač pa je o tožbi odločilo na podlagi vlog in listinskih dokazov, ki sta jih predložili stranki.

37. Sodišče je tako vpogledalo in prebralo listine v upravnem spisu zadeve, ki ga je predložila toženka, ter listinske dokaze, ki jih je s tožbo predložila tožnica: izpodbijani sklep (v sodnem spisu priloga A2), članek, objavljen na MMC RTV SLO dne 29. 1. 2020 "Državni zbor seznanjen s Šarčevim odstopom, vladi prenehal mandat" (A3), izpis s spletne strani www.gov.si "Opravljanje tekočih poslov predsednika vlade in ministrov v skladu s 115. členom Ustave Republike Slovenije" (A4), članek z dne 24. 1. 2020 z naslovom "Ko nočeš biti zgolj molzna žival" (A5), dogovor o sodelovanju, sklenjen med ... in Glasbena dejavnost, A. A., s.p. dne 16. 1. 2018 (A6), elektronsko korespondenco med tožnico in A. A. z dne 30. 10. 2018 (A7), osnutek sporazuma o prenehanju veljavnosti dogovora o sodelovanju z A. A., s.p. z dne 26. 10. 2018 (A8), odpoved dogovora o sodelovanju z A. A., s.p. z dne 30. 10. 2018 (A9), pogodbo, sklenjeno med ... in Glasbene storitve E., s.p., z dne 15. 1. 2019 (A10), pogodbo, sklenjeno med ... in D. D., z dne 15. 1. 2019 (A11), pogodbo, sklenjeno med ... in Glasbenim društvom ..., z dne 17. 1. 2019 (A12), pogodbo, sklenjeno med ... in Kulturnim društvom ..., z dne 7. 10. 2019 (A13), pogodbo o zaposlitvi B. B. z dne 1. 6. 2014 (A14) z aneksi, sklenjenimi dne 18. 4. 2015 (A15), 30. 3. 2018 (A16) in 22. 1. 2019 (A17), pogodbo o zaposlitvi D. D. z dne 1. 6. 2014 (A18) z aneksi, sklenjenimi dne 7. 4. 2015 (A19), 30. 3. 2018 (A20) in 22. 1. 2019 (A21), pogodbo o zaposlitvi C. C. z dne 25. 6. 1992 (A22), z aneksi, sklenjenimi dne 23. 12. 2008 (A23), dne 8. 4. 2015 (A25) in dne 30. 3. 2018 (A26) ter obvestilom o napredovanju (A24), pogodba o zaposlitvi F. F. z dne 1. 9. 1997 (A27), program koncerta ... dne 18. 1. 2019 (A28), katalog "Kogojevi dnevi 2019" (A29), Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, september 2017 (A30), podjemno pogodbo, sklenjena med ... in I. I., z dne 10. 1. 2019 (A31), podjemno pogodbo, sklenjeno med ... in H. H., z dne 14. 1. 2019 (A32), podjemno pogodbo, sklenjeno med ... in G. G., z dne 10. 1. 2019 (A33), izsek Letnega poročila 2018 (A34), izsek Letnega poročila 2015 A35), dopis ... Ministrstvu za kulturo z dne 7. 10. 2019 (A36), dopis ... Ministrstvu za kulturo z dne 15. 11. 2019 (A37), elektronsko sporočilo N. N. tožnici z dne 30. 10. 2019 (A38), sklep 37. seje sveta ... z dne 14. 11. 2019 (A39), sklepe 11. seje sveta ... z dne 6. 11. 2017 (A40), sklepe 15. seje sveta ... z dne 7. 2. 2018 (A41), soglasje Ministrstva za kulturo k Programu dela in finančnemu načrtu za leto 2018 z dne 9. 4. 2018 (A42), sklep Vlade RS z dne 30. 8. 2018 (A43), sklepe 30. seje sveta ... z dne 22. 2. 2019 in 27. 2. 2019 (A44), Razvojno strategijo ... v obdobju od 2019 do 2023 (A45), elektronsko sporočilo tožnice J. J. in A. A. z dne 10. 10. 2018 (A46), elektronsko sporočilo tožnice J. J. in O. O. z dne 14. 8. 2019 s prilogo Strategija osnutek (A47), elektronsko korespondenco med tožnico, J. J. in O. O. z dne 14. 8. 2018 do 16. 8. 2018 (A48), elektronsko korespondenco med tožnico, J. J., O. O. in P. P. z dne 26. 8. 2018 (A49), elektronsko sporočilo tožnice R. R. in P. P. z dne 26. 8. 2019 s prilogo Strategija osnutek (A50), elektronsko korespondenco med tožnico, O. O. in J. J. od 26. 8. 2019 do 12. 11. 2019 s prilogo Strategija osnutek (A51), zapisnik 35. seje sveta zavoda ... z dne 29. 8. 2019 (A52), elektronsko sporočilo J. J. tožnici z dne 9. 9. 2019 (A53), sklep o razrešitvi J. J. z dne 18. 11. 2019 (A54), pogodbo o zaposlitvi tožnice z dne 1. 8. 2018 (A55), izjavo tožnice z dne 22. 1. 2020 na www.sta.si (A56), objavo na STA z dne 30. 3. 2020 o imenovanju v. d. direktorja ... (A57), izjavo tožnice, objavljeno na times.si dne 22. 1. 2020 (A58), članke v zvezi z razrešitvijo tožnice z mesta direktorice ..., objavljene na Dnevnik.si dne 20. 12. 2019 (A59), dne 13. 3. 2020 (A60) in dne 27. 2. 2020 (A61), članke objavljeni na MMC, RTV SLO dne 21. 12. 2019 (A62), 29. 2. 2020 (A63), 19. 3. 2020 (A64), 14. 3. 2020 (A65) in 15. 3. 2020 (A66). Prav tako je sodišče vpogledalo in prebralo listine, ki jih je poleg upravnih spisov zadeve v upravnem sporu predložila toženka, in sicer: sklepe Vrhovnega sodišča I Up 247/2017 z dne 15. 12. 2017 (B1, B2), I Up 348/2016 z dne 11. 1. 2017 (B3), I Up 41/2013 z dne 14. 2. 2013, I Up 51/2015 z dne 1. 4. 2015 in I Up 640/2007 z dne 25. 10. 2007 (B4), sklepa Upravnega sodišča U 2819/2006 z dne 10. 1. 2017 (B5) in I U 1010/2011 z dne 14. 6. 2011 (B6), sklepa Vrhovnega sodišča I Up 173/2015 z dne 26. 8. 2015 (B7) in I Up 85/2013 z dne 7. 3. 2013 (B8), sklep Upravnega sodišča II U 42/2013 z dne 13. 2. 2013 (B9), pogodbo o zaposlitvi S. S. z dne 2. 4. 2020 (B10), odločba o imenovanju v. d. direktorja ... z dne 30. 3. 2020 (B11), sklep Upravnega sodišča U 2468/2008 z dne 8. 12. 2008 (B12), sodbi tega sodišča I U 1010/2011 z dne 16. 5. 2012 (B13) in I U 881/2010 z dne 9. 12. 2010 (B14), sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 47/2011 z dne 22. 12. 2011 (B15) in VIII Ips 237/2001 z dne 15. 10. 2002 (B16), sodbo Upravnega sodišča I U 2380/2017 z dne 21. 11. 2019 (B17), zapisnik 23. seje sveta ... z dne 22. in 28. 8. 2018 (B18), zapisnik 26. seje sveta ... z dne 26. 10. 2018 in 15. 11. 2018 (B19), zapisnik 36. seje sveta ... z dne 7. 11. 2019 (B20).

**K I. točki izreka:**

38. Tožba ni utemeljena.

39. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost s tožbo izpodbijanega sklepa, s katerim je minister, pristojen za kulturo, tožnico predčasno razrešil z mesta direktorice javnega zavoda ...

40. Po določbi prvega odstavka 39. člena ZZ ima zoper sklep o razrešitvi direktorja javnega zavoda prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev, ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v drugem odstavku 38. člena ZZ. V skladu z drugim odstavkom 36. člena tega zakona se zahteva za sodno varstvo v primeru, ko direktorja imenuje organ republike, vloži pri sodišču, pristojnem za upravne spore, ki odloči o zahtevi po postopku, določenem za te spore. Po tretjem odstavku 38. člena ZZ mora pristojni organ pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Na podlagi 39. člena ZUJIK akt o ustanovitvi javnega zavoda podrobneje določi postopek imenovanja oziroma razrešitve direktorja, pogoje, ki jih mora izpolnjevati, ter njegove naloge, pooblastila in odgovornosti. Skladno s četrto alinejo 40. člena ZUJIK daje strokovni svet predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda. Prav tako je v četrti alineji 20. člena Sklepa o ustanovitvi določeno, da strokovni svet da predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda. Po drugem odstavku 11. člena Sklepa o ustanovitvi mora minister pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi v roku 30 dni. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena Sklepa o ustanovitvi se, če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni, mnenje šteje za pozitivno.

41. Na podlagi prvega odstavka 38. člena ZZ je direktor lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan. V drugem odstavku 38. člena ZZ je določeno, da je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja tudi v primeru, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi (tretja alineja). Tudi Sklep o ustanovitvi v tretji alineji prvega odstavka 11. člena določa, da je v tem primeru direktor lahko predčasno razrešen. V tretjem odstavku 22. člena ZUJIK pa je še določeno, da če direktor ne sprejme strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega, je to razlog za njegovo razrešitev.

**_O zatrjevanih kršitvah postopka razrešitve tožnice_**

42. Glede na tožbene ugovore sodišče najprej ugotavlja, da so neutemeljene navedbe tožnice, da minister v izpodbijanem sklepu ni navedel razlogov, ki bi upravičevali izdajo tega sklepa v okviru tekočih poslov. Kot je razvidno iz (že povzete) obrazložitve izpodbijanega sklepa, je v njej pojasnjeno, zakaj izdaja takšnega sklepa sodi med tekoče posle ministra po 115. členu Ustave,1 navedeni razlogi pa tudi po presoji sodišča utemeljujejo stališče, da razrešitev tožnice z mesta direktorice ... spada v okvir tekočih poslov v smislu 115. člena Ustave. Pri tem je sodišče upoštevalo, da je pojem "tekoči posli" nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razumeti tako, da v tem času vlada oziroma minister sprejema samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo ter ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države, kot tudi, da je ta pojem treba razlagati restriktivno (prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 280/2009 z dne 1. 6. 2010). Obenem pa je upoštevalo, da je v primeru nastopa razlogov iz tretje alineje drugega odstavka 38. člena ZZ pristojni organ dolžan razrešiti direktorja javnega zavoda. Pri odločitvi na tej pravni podlagi ne gre za vprašanje politične primernosti, pač pa za pravno vezano odločitev oziroma za dolžnost ministra, da zagotovi strokovno, pravilno, nemoteno in kontinuirano delovanje področja, za katerega je odgovoren (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 56/2019 z dne 18. 4. 2019). Ker je bila tožnica z mesta direktorice ... razrešena iz razlogov po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ, je bil pristojni minister dolžan izdati sklep o njeni razrešitvi tudi v času, ko je lahko opravljal le tekoče posle iz 115. člena Ustave. Kot poudarja toženka, se je postopek razrešitve tožnice z mesta direktorice pričel že v decembru 2019, ko so bili tožnici v izjasnitev poslani razlogi za njeno razrešitev. To pa je bilo pred prenehanjem mandata tedanje vlade oziroma ministrov dne 29. 1. 2020. Izdaja izpodbijanega sklepa je tako pomenila dokončanje oziroma zaključek že prej začetega postopka razrešitve (prim. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 47/2011 z dne 21. 12. 2011). Minister je torej dne 9. 3. 2020 izpodbijani sklep izdal v okviru svojih pooblastil in pristojnosti (prim. še sodbo Upravnega sodišča I U 1010/2011 z dne 16. 5. 2012). Nasprotno ne izhaja niti iz stališč v Pojasnilih službe Vlade RS za zakonodajo z dne 27. 3. 2020 ali stališč kolumne izr. prof. L. L. Ustavnost "tekočih poslov" odhajajoče vlade, na kar se sklicuje tožnica.

43. Okoliščine primera, na katere je Upravno sodišče oprlo sodbo I U 606/2013 z dne 26. 9. 2013, pa niso primerljive z okoliščinami obravnavane zadeve (tam je šlo namreč za objavo razpisa za podelitev koncesij v visokem šolstvu), zato se tožnica tudi na tej podlagi neuspešno zavzema za stališče, da izpodbijanega sklepa ni mogoče umestiti med tekoče posle odhajajočega ministra. Še manj lahko do takšnega stališča in s tem zaključka o (ne)pristojnosti ministra za izdajo izpodbijanega sklepa vodi mnenje tožnice o tem, da je prav ona ključna za delovanje javnega zavoda in da bi njena razrešitev ter posledičen predčasen odhod obeh umetniških vodij in uvajanje novega direktorja in ekipe, posebej v času epidemije, imela škodljive posledice za nemoteno delovanje in poslovanje ... Toženka je namreč z odločbo z dne 30. 3. 2020 z dnem 2. 4. 2020 imenovala v. d. direktorja ... in s tem zagotovila nadaljnje delovanje in poslovanje javnega zavoda. Sodišče zgolj še pripominja, da je že toženka tudi pojasnila, da je izpodbijani sklep pristojen izdati minister in ne vlada, čemur tožnica niti ne ugovarja. Bistvene kršitve postopka, predpisanega za razrešitev direktorja javnega zavoda, torej niso podane.

**_Glede tožbenih trditev, da niso podani razlogi za razrešitev tožnice z mesta direktorice ..._**

44. Sodišče ugotavlja, da toženka pod 1. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa tožnici utemeljeno očita, da je kršila 14. člen Sklepa o ustanovitvi s tem, ko je nadaljevala z izvajanjem civilnopravne pogodbe o sodelovanju za opravljanje dela pomočnika direktorja za področje zbora, sklenjene z A. A., in z njim ni sklenila pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika direktorja za področje zbora. Tožnica sama pojasni, da je že kot v. d. direktorja sodelovanje z A. A. nadaljevala na enak način, kot ga je vzpostavil prejšnji direktor, to je na podlagi dogovora o opravljanju dela. Kot tudi sama pojasni, je po imenovanju za direktorico ... z A. A. 15. 9. 2018 ponovno sklenila "Dogovor o sodelovanju." Navaja, da je bil A. A. takrat zaposlen za polni delovni čas pri drugem delodajalcu in delovnega razmerja z njim niti ne bi bilo mogoče skleniti, glede na obseg dela 20 ur tedensko pa tudi ne pogodbe o dopolnilnem delu. Vendar pa je tudi po presoji sodišča Sklep o ustanovitvi predvidel in zahteval, da direktor ... s pomočnikom direktorja sklene pogodbo o zaposlitvi. Tako sodišče zaključuje na podlagi četrtega odstavka 14. člena Sklepa o ustanovitvi, ki določa, da delovno razmerje pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi, pogodbo o zaposlitvi s pomočniki direktorja pa sklene direktor. Ta določba Sklepa o ustanovitvi direktorja ... omejuje pri odločitvi o tem, na kakšni pogodbeni podlagi bo imenovani pomočnik direktorja ... izvajal svoje naloge. Sklep o ustanovitvi je predvidel izvajanje teh nalog v okviru delovnega razmerja oziroma na podlagi sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Če to pomeni, da pomočnik direktorja ... ne more biti oseba, ki je že zaposlena za polni delovni čas pri drugem delodajalcu, potem mora direktor na to mesto imenovati osebo, ki bo lahko zaposlena pri ...

45. Sodišče sprejema pojasnila tožnice, da je po seji sveta zavoda 26. 10. 2018, na kateri je bila s strani tedanjega ministra za kulturo opozorjena, da sodelovanje s pomočnikom za zbor ni pravilno, A. A. predložila v podpis sporazum o prenehanju veljavnosti dogovora o sodelovanju ter da mu je, ko je podpis tega odklonil, 5. 11. 2018 vročila odpoved dogovora o sodelovanju. Vendar to ne pomeni, da tožnica v času od 1. 8. 2018, ko je postala direktorica ..., do odpovedi pogodbe o sodelovanju z A. A. ni kršila 14. člena Sklepa o ustanovitvi. Na zaključek o kršitvi te določbe tudi ne more vplivati okoliščina, da revizija poslovanja ... pogodbenega odnosa s A. A. ni zaznala kot tveganja, ki bi ogrožalo poslovanje ... Toženka pa po mnenju sodišča tožnici zmotno očita, da je tedaj kršila tudi drugi odstavek 13. člena ZDR-1.2 Ta zakonska določba sama po sebi ne predstavlja pravne podlage, ki bi delodajalca zavezovala, da določena dela in naloge izvaja le v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pri izbiri pravne narave oziroma vrste medsebojnega pogodbenega razmerja pogodbenika praviloma nista omejena. Vendar če je to pravno razmerje takšno, da vsebuje vse elemente delovnega razmerja,3 potem določba drugega odstavka 13. člena ZDR-1 terja, da skleneta pogodbo o zaposlitvi in ne katere druge pogodbe. Hkrati se v takem primeru, če med njima ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, pač pa kakšna druga pogodba - ex lege šteje, da je med njima vzpostavljeno delovno razmerje. Toženka ne navaja, da je pomočnik A. A. svoje naloge za ... opravljal v pravnem razmerju, ki bi imelo vse elemente delovnega razmerja. Tudi predhodni zaključek sodišča, da bi med ... in A. A. morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, še ne pomeni, da je pravno razmerje med njim in ... tudi dejansko vsebovalo vse elemente delovnega razmerja.

46. V 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je toženka ugotovila, da je tožnica z nekaterimi javnimi uslužbenci sklepala pogodbe civilnega prava za naloge, ki že sicer sodijo v okvir njihovega delovnega mesta. Med strankama niso sporne dejanske okoliščine, na katerih temelji ta zaključek toženke. Tožnica je za sodelovanje na vajah dne 15. 1. 2019 in na 2. koncertu cikla "V novo leto z novo glasbo" dne 18. 1. 2019 sklenila pogodbe o izvedbi del, in sicer: pogodbo, št. 7/2019 SD z dne 15. 1. 2019, z Glasbene storitve E., s. p., s katero je bil dogovorjen honorar v višini 550 EUR bruto za nastop B. B. kot solista z orkestrom ... na koncertu 18. 1. 2019; pogodbo, št. 8/2019 SD z dne 15. 1. 2019, z D. D., s katero je bil dogovorjen honorar v višini 500 EUR neto za nastop imenovanega kot solista na koncertu 18. 1. 2019 z orkestrom ...; pogodbo, št. 24/2019 SD z dne 17. 1. 2019, z Glasbenim društvom ..., podpisano s strani C. C., s katerim je bil dogovorjen honorar v višini 550 EUR bruto za nastop C. C. kot solista na koncertu 18. 1. 2019. S Kulturnim društvom ... je tožnica sklenila še pogodbo, št. 117/2019-MZ z dne 7. 10. 2019, s katero je bil dogovorjen honorar 380,77 EUR bruto za nastop flavtista F. F. na koncertu 11. 10. 2019. Med strankama ni sporno, da so vsi omenjeni izvajalci zaposleni pri ..., in sicer na delovnih mestih, katerih delovne naloge vključujejo tudi nastopanje v svojstvu solista, kadar to zahteva part (priznani solistični orkestrski glasbenik oziroma solist v simfoničnem orkestru).

47. Tožnica sodišča ni prepričala s skopimi in dokazno nepodprtimi pojasnili, da nastopanje kot solist pomeni, da glasbenik igra solo pred orkestrom, za izvajanje v svojstvu solista pa gre znotraj orkestra takrat, ko glasbenik sedi v orkestru in ima bolj izpostavljeno linijo s solistično naravo - npr. nekaj taktov ali del posamezne skladbe. To ni razvidno niti iz sistemizacijskega akta ..., kot to želi prikazati tožnica. Iz njega, zlasti iz opisa delovnih nalog posameznih delovnih mest v njem, izhaja, da je delovna obveznost "nastopanje v svojstvu solista, kadar to zahteva part" delovna naloga vsakega od npr. naslednjih delovnih mest: koncertni mojster, solist v simfoničnem orkestru - violist in čelist, solist v simfoničnem orkestru, ki vključuje tudi prvo flavto, priznani solistični orkestrski glasbenik, priznani orkestrski glasbenik, namestnik v orkestru. Pri vsakem od teh delovnih mest pa je solistično izvajanje opredeljeno na enak način kot "nastopanje v svojstvu solista, kadar to zahteva part." Tudi sicer v sistemizacijskem aktu ... solistično izvajanje ni omenjeno s kakšnim drugim izrazom, ki bi nakazoval na kakšno "drugačno" solistično izvajanje. Zato so po presoji sodišča B. B., D. D. in C. C., četudi so na koncertu nastopili kot solisti-posamezniki, orkester pa za njimi, nastopili v svojstvu solista, ko je to zahteval part. Navedeno pomeni, da so bili B. B., D. D. in C. C. dolžni izvesti sporne izvedbe v svojstvu solista že v okviru obveznosti iz svoje pogodbe o zaposlitvi in za v njej dogovorjeno plačilo. Tožnica pa je za izvedbo solističnih partov na koncertu in za sodelovanje na vajah dodatne pogodbe z njimi oziroma z društvom (Glasbeno društvo ...) za dodatno plačilo sklenila nezakonito in po nepotrebnem. Ker so B. B., D. D. in C. C. očitno lahko izvedli solistične dele teh nastopov, niso razumljive in prepričljive navedbe tožnice, da bi sicer morala za izvedbo najeti zunanje izvajalce. Glede na navedeno ji tudi po presoji sodišča toženka utemeljeno očita, da je v tem primeru s sredstvi ... ravnala negospodarno in v nasprotju s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika ter kršila 34. člen ZUJIK. Ker je sodišče to kršitev tožnice ugotovilo že zaradi podjemnih pogodb, sklenjenih za izvajanje B. B., D. D. in C. C., se ni opredeljevalo še do očitkov toženke, da je tožnica nezakonito sklenila tudi podjemno pogodbo za solistično izvajanje F. F. z zborom.

48. Pod 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa toženka po presoji sodišča tožnici utemeljeno očita, da ni ravnala skladno s 93. sklepom sveta zavoda z dne 25. 9. 2018, ker ni pripravila manjkajočih in ni uskladila pomanjkljivih internih aktov zavoda, glede katerih so bile v Poročilu o opravljeni notranji reviziji z dne 30. 7. 2018 ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti. Kot povzemata obe stranki, je z navedenim sklepom, sprejetim na seji 25. 9. 2018, svet zavoda izrazil, da od vodstva pričakuje, da bo do 31. 12. 2018 pripravilo in uskladilo vse manjkajoče in pomanjkljive interne akte, ki jih omenja revizijsko poročilo. Iz navedb obeh strank izhaja, da te pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v postavljenem roku niso bile v celoti odpravljene in usklajene. Še več, te nepravilnosti niso bile odpravljene do 15. 7. 2019, ko je ministrstvo ... pozvalo k predložitvi poročila o popravljalnih ukrepih zavoda. Odpravljene niso bile niti ob vložitvi tožbe, saj v njej tožnica med ukrepi, ki so (še) v postopku uvajanja in med tistimi, ki še niso izvedeni, sama navaja tudi spremembe sistemizacijskega akta glede delovnih mest oseb, ki so zadolžene za opravljanje pripadajočih funkcij nabave, internih aktov za opredelitev odrejanja neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa, sprejem internih pravil glede postopkov ravnanja pri odtujevanju sredstev zavoda in sprejem internih pravil v zvezi z odpisovanjem in odtujevanjem sredstev. Tožnica, ki je bila torej tako po revizijskem poročilu, kot po sklepu sveta zavoda dolžna zagotoviti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z internimi akti ..., se ne more naknadno uspešno sklicevati na prekratek rok za odpravo pomanjkljivosti, na obsežnost tega dela, kadrovsko podhranjenost in obilico tekočih nalog. Ob odsotnosti konkretnejših navedb toženke o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu naj bi neuskladitev omenjenih internih aktov vplivala na poslabšanje ekonomskega položaja ..., pa sodišče zavrača očitek toženke, da je tožnica z neizpolnitvijo pričakovanj sveta zavoda po sklepu št. 93 ravnala negospodarno ter zato kršila 34. člena ZUJIK in drugi odstavek 9. člena Sklepa o ustanovitvi.

49. Pod 6. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa toženka utemeljeno navaja, da sredstva za nakup notnega materiala v višini 7.098,57 EUR niso bila vključena v načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja za leto 2019 z dne 3. 6. 2019. Čeprav tožnica trdi, da ta očitek ne drži in da sporni notni material ni bil kupljen, ker zahtevana investicija vanj ni bila odobrena, hkrati sama navaja, da je bila v zahtevek za nakazilo sredstev za investicije vključena tudi dokumentacija (računi) za nabavo notnega materiala, ki ga ... glede na potrebe programa kupuje skozi vse leto. Upoštevajoč še njene navedbe, da ... pridobiva sredstva za investicije povrnjena na podlagi dokumentiranega zahtevka, s katerim izkaže, da so bile investicije realizirane, ter listinsko dokumentacijo, na katero se sklicuje toženka (zahtevku priloženi odobreni računi za nabavljen/kupljen notni material, npr. računi v upravnem spisu Scores Reformed Ltd., št. 599 z dne 23. 2. 2019, Neuwerk, št. 3107162 z dne 26. 3. 2019, Peters edition Ltd., št. SI118717 z dne 1. 3. 2019, Gesellschaftdermusikfreunde in Wien, št. 1819/123 z dne 27. 3. 2019, Universal edition AG, št. 8000014065 z dne 29. 3. 2019, Neuwerk, št. 3107513 z dne 9. 4. 2019, Astrum d.o.o., št. 190656 z dne 6. 4. 2019), sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je ... sporni notni material dejansko kupila. Med strankama ni sporno, da je svet zavoda na 36. seji dne 7. 11. 2019 sprejel sklep št. 160, s katerim je ugotovil, da direktorica ni ravnala v skladu z 18. členom Akta o ustanovitvi, ker svetu zavoda pred realizacijo nabav, ki niso bile potrjene v sklopu finančnega načrta, ni predložila novega načrta nabav v potrditev. Svet ... je podal soglasje k spremembi načrta nabav za leto 2019 z dne 13. 11. 2019, ki vključuje tudi nakup notnega materiala, s sklepom št. 163 na 37. seji dne 14. 11. 2019. Po prvem odstavku 35. člena ZUJIK sodi med naloge direktorja med drugim sprejemanje načrta nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja. Po drugem odstavku 35. člena ZUJIK k temu daje soglasje svet zavoda. Tudi v 12. členu Sklepa o ustanovitvi je določeno, da direktor sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, v 18. členu Sklepa o ustanovitvi pa, da svet zavoda daje soglasje k načrtu nabav. Tožnica sama navaja, da nabava notnega gradiva (še) ni bila vključena v načrt investicij v okviru finančnega načrta za leto 2019, h kateremu je svet dal soglasje 3. 6. 2019. Prav tako ne prereka navedb toženke, da ob nabavah (še) ni spremenila načrta nabav. Glede na navedeno toženka pravilno ugotavlja, da je tožnica kršila navedene določbe, ker je kupila notni material kljub temu, da ni bil vključen v načrt nabave osnovnih sredstev, oziroma pred nakupom notnega materiala ni spremenila načrta nabav osnovnih sredstev, za kar bi morala pridobiti tudi soglasje sveta zavoda. S sklicevanjem na okoliščino, da je nenamerno spregledala, da stroški nakupa not niso zajeti v načrtu nabav osnovnih sredstev, se tožnica ne more izogniti ugotovitvi kršitve 35. člena ZUJIK in 12. člena Sklepa o ustanovitvi. Razlog za razrešitev direktorja zavoda iz tretje alineje 38. člena ZZ je podan tudi v primeru njegove nenamerne kršitve predpisov. Prav tako na obstoj te tožničine kršitve ne vpliva okoliščina, da je tožnica kasneje napako popravila in da je po potrditvi spremenjenega načrta s strani sveta zavoda dne 14. 11. 2019 SF prejela nakazilo sredstev v zahtevku, ki so ga izstavili v novembru 2019. Niti okoliščina, da ugotovljena opustitev tožnice ni povzročila škode ne ... ne proračunskim sredstvom, ne pomeni, da do kršitve predpisov s strani tožnice ni prišlo. Nastanek škode kot posledica direktorjeve kršitve predpisov ni pogoj za obstoj razrešitvenega razloga po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ. Prav tako razrešitev direktorja v primeru obstoja razrešitvenega razloga po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ ne predstavlja šikaniranja.

50. Toženka v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tožnici utemeljeno očita kršitev četrtega odstavka 35. člena ZUJIK, ki določa, da če direktor ne sprejme strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega, je to razlog za njegovo razrešitev. Med strankama ni sporno, da se je veljavnost strateškega načrta ..., sprejetega za obdobje od 2015 do 2019, iztekla z 31. 12. 2019. Tožnica pa dotlej (in niti do vložitve tožbe v tej zadevi) ni sprejela novega strateškega načrta, kar izhaja tudi iz njenih navedb. Tožnica v tožbi sama potrjuje, da strateški načrt ... za obdobje od 2020 do 2024 v času vložitve tožbe formalno še ni bil sprejet oziroma še ni bil poslan ustanovitelju in večinskemu financerju v prehodno mnenje. V zvezi z njenimi pojasnili za nastalo zamudo sodišče pritrjuje toženki, da se tožnica svoje odgovornosti za neizdelavo in nesprejem strateškega načrta ne more razbremeniti s sklicevanjem na ravnanje oziroma pasivnost umetniškega vodje za zbor, kateremu je delno prepustila izdelavo strateškega načrta. Način in organizacija izdelave strateškega načrta, vključno z odločitvami o tem, komu bo naložil ali pa odvzel to nalogo in kdaj, je v rokah direktorja ... Zato tožnica neutemeljeno zatrjuje, da so razlogi za neizdelavo strateškega načrta izven njenega vplivnega območja. Tudi okoliščina, da je s 30. 11. 2019 (le mesec dni pred iztekom roka za izdelavo strateškega načrta) razrešila s funkcije tedanjega umetniškega vodjo orkestra in intenzivno iskala novega, ne pomeni, da do kršitve četrtega odstavka 35. člena ZUJIK ni prišlo. Iz navedb tožnice tudi ne izhaja, da je bil vzrok za nesprejem strateškega načrta v tem, da država že tri leta leta ni imela izdelanega nacionalnega programa za kulturo, katerega cilji in prioritete morajo biti skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZUJIK upoštevani v strateškem načrtu. Nasprotno, tožnica ob tem, ko le opozarja na odsotnost nacionalnega programa za kulturo, navaja, da ... ni brez strateških usmeritev in da deluje ob upoštevanju dogovorjenih in (zaenkrat le znotraj zavoda) usklajenih ciljev in strateških ukrepov za njihovo doseganje. Ob tem opisuje potek priprav strateškega načrta ... tako v času do izteka roka za njegovo pripravo, kot v nadaljnjem obdobju, ko naj bi nov umetniški vodja orkestra zasnoval strategijo za področje simfoničnega programa in orkestra in ko naj bi ... v januarju 2020 z izjemo nekaterih usmeritev strategijo že oblikovala. Iz navedenega ne izhaja, da zaradi odsotnosti nacionalnega programa za kulturo - kljub vsebinski vezanosti strateškega načrta ... na cilje in prioritete tega - strategije ... ne bi bilo mogoče izdelati. Posledično tudi odsotnost nacionalnega programa za kulturo ne negira obstoja tožničine kršitve četrtega odstavka 35. člena ZUJIK. Kot poudarja toženka, je navedena določba ZUJIK striktna in ne predvideva upoštevanja "olajševalnih" oziroma objektivnih okoliščin za nepravočasno sprejetje novega strateškega načrta. Za presojo zakonitosti tožničinega ravnanja pa je nepomembna tudi okoliščina, ali so druge javne institucije v kulturi sprejele predpisane strateške podlage (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 2380/2017 z dne 21. 11. 2019).

51. Toženka pa tožnici pod 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa neutemeljeno očita, da naj bi ravnala nezakonito, ko je z javnimi uslužbenci G. G., H. H. in I. I. sklenila podjemne pogodbe za opravljanje del in nalog, ki sodijo med redne delovne naloge javnega zavoda. Neprerekane navedbe toženke o dejanskih okoliščinah v zvezi s tem sodišče šteje za nesporne, in sicer da je tožnica z G. G. sklenila podjemno pogodbo za opravljanje nalog skrbnika glasbenih instrumentov z dne 10. 1. 2019, za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, za 600 EUR bruto za januar ter za preostale mesece za 300 EUR bruto mesečno; da je za potrebe arhiviranja in urejanja zborovskega notnega gradiva dne 14. 1. 2019 sklenila podjemno pogodbo s H. H. za opravljanje nalog arhivarja v zboru ..., za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, za 360 EUR bruto mesečno; da je za opravljanje nalog skrbnika orgel in orgelskega pozitiva sklenila podjemno pogodbo z dne 10. 1. 2019 z I. I., za obdobje 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, za januar in februar za plačilo 440 EUR bruto mesečno, za nadaljnje mesece pa po 220 EUR bruto mesečno. Prav tako med strankama ni sporno, da so bili vsi navedeni tedaj kot javni uslužbenci zaposleni v ..., in sicer G. G. na delovnem mestu orkestrski glasbenik tutist v simfoničnem orkestru, H. H. na delovnem mestu pevec v koncertnem zboru - tutist, I. I. pa na delovnem mestu pevec v zboru - solist. Med strankama ni sporno, da dela in naloge, za katere je tožnica sklenila podjemne pogodbe, ne sodijo v opis del in nalog njihovih delovnih mest, toženka pa sama poudarja, da ta dela ne sodijo niti v opis del katerega od drugih sistemiziranih delovnih mest. 52. Po presoji sodišča je zmotno stališče toženke, da se podjemne pogodbe v nobenem primeru ne smejo sklepati za opravljanje del in nalog, ki sodijo v redno dejavnost delodajalca. Če ni posebej drugače predpisano (tako kot npr. za pomočnike direktorja ... v Sklepu o ustanovitvi), lahko delodajalec sam izbere, v kakšnem pravnem razmerju bo izvajal naloge, ki sodijo v njegovo dejavnost: ali na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o delu ali kakšne druge (npr. avtorske) pogodbe. To velja tudi za naloge, ki sodijo v njegovo redno dejavnost.4 Če gre za naloge, ki ne sodijo v opis del in nalog delovnega mesta zaposlenega (in ni drugače predpisano), lahko delodajalec podjemno pogodbo za opravljanje teh nalog sklene tudi s svojim zaposlenim. Kot že pojasnjeno, pravne podlage za drugačno stališče ni niti v določbi drugega odstavka 13. člena ZDR-1, saj ta določba sama po sebi ne zavezuje delodajalca, da za izvajanje določenih del in nalog sklene prav pogodbo o zaposlitvi in ne kakšne druge pogodbe. Poleg tega določba drugega odstavka 13. člena ZDR-1 ni namenjena varovanju pravnega in ekonomsko ugodnejšega položaja delodajalca, pač pa varovanju delavskih in socialnih pravic zaposlenih. Da direktor ... sklepa tudi podjemne pogodbe, je nenazadnje predvideno tudi v drugem odstavku 13. člena Sklepa o ustanovitvi. Ob tem, da toženka ne navaja, da se je pogodbeno razmerje med omenjenimi zaposlenimi in ... v zvezi z opravljanjem nalog, za katere je tožnica z njimi sklenila podjemne pogodbe, izvajalo na način, ki je vseboval vse elemente delovnega razmerja, pa niti upoštevaje določbo drugega odstavka 13. člena ZDR-1 ni mogoče zaključiti, da je tožnica z njimi sklenila napačno vrsto pogodbe. Zgolj okoliščina, da so bile te podjemne pogodbe sklenjene za naloge, ki predstavljajo redne naloge ..., še ne pomeni, da je bilo ali da bi moralo biti za izvajanje teh nalog med ... in omenjenimi javnimi uslužbenci vzpostavljeno prav delovno razmerje.

53. Za presojo tožnici očitanega ravnanja pod 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je nazadnje ključno, da toženka tožnici očita, da je s sredstvi ... ravnala negospodarno in v nasprotju s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika ter da je kršila 34. člen ZUJIK. Toženka tega očitka ni uspela utemeljiti, saj ne v izpodbijanem sklepu ne v tem sodnem postopku ni podala navedb in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da bi tožnica ravnala bolj gospodarno, če bi z omenjenimi javnimi uslužbenci sklenila delovnopravne akte (pogodbe o zaposlitvi, anekse za povečan obseg dela, če bi odredila nadurno delo ipd.). Toženka ni podala navedb o tem, kakšen bi bil strošek ... v takih primerih, zato ni mogoče zaključiti, da je tožnica s sklenitvijo podjemnih pogodb ravnala potratno in negospodarno. Nikakor namreč ni splošno znano, da je sklepanje podjemnih pogodb za delodajalca dražje. Tudi navedbe toženke, da bi morala tožnica drugače organizirati in sistemizirati izvajanje nekaterih (zlasti novih) rednih nalog ..., so pavšalne in same po sebi ne vodijo k zaključku, da je tožnica ravnala negospodarno. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da toženka tožnici neutemeljeno očita negospodarno ravnanje s tem, ko je z omenjenimi zaposlenimi sklenila podjemne pogodbe.

54. Dalje je po presoji sodišča toženka tožnici pod 4. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa neutemeljeno očitala kršitev določb ZUP. Med strankama ni sporno, da je dne 31. 5. 2018, to je v času, ko je tožnica opravljala funkcijo v. d. direktorja ..., odločbe o predlogih za zasedbo delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik št. 1/2018, 2/2018, 3/2018, 5/2018, 13/2018 in 16/2018 ter odločbo o predlogu za podelitev naziva vrhunski glasbenik št. 6/2018 podpisal pomočnik za področje orkestra in umetniški vodja orkestra J. J. Toženka tožnici očita, da je dopustila, da je predmetne odločbe izdal J. J. kljub temu, da pooblastila za odločanje oziroma za izdajo teh odločb ni imel. Sodišče v tej zvezi prvenstveno poudarja, da toženka tožnice ne more zakonito razrešiti po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ s funkcije direktorice zaradi kršitev, ki naj bi jih tožnica zagrešila v času, ko (še) ni bila direktorica ... Tožnica je nastopila mesto direktorice SF s 1. 8. 2018, v času izdaje omenjenih odločb pa je bila v. d. direktorice ... Določba tretje alineje drugega odstavka 38. člena ZZ daje podlago za razrešitev direktorja zavoda v primeru, _ko direktor pri svojem delu_ ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi. Kršitve, ki utemeljujejo razrešitev direktorja, morajo tako biti izvršene pri delu direktorja, to je v času trajanja njegovega mandata. Slednje izhaja tudi iz namena 38. člena ZZ, ki ureja _predčasno_ razrešitev direktorja. Pri tem ni bistveno, kdaj je toženka izvedela za tožničine kršitve, pač pa je ključno, kdaj so bile storjene. Toženka pa tožnici očita ravnanje v času, ko je bila še v. d. direktorice ... in ko še ni nastopila funkcije direktorice ... Stališče toženke, da je ravnanje tožnice pripeljalo do zagrešitve absolutnih bistvenih kršitev določb ZUP v postopkih, v katerih so bile izdane odločbe o predlogih za zasedbo delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik oziroma za podelitev naziva vrhunski glasbenik, pa je tudi sicer po mnenju sodišča zmotno.5

55. Sodišče ugotavlja, da so tudi očitki toženke pod 7. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa neutemeljeni iz enakega razloga - ker tožnici očita kršitve, storjene v času, preden je nastopila funkcijo direktorice ... Tožnica sicer potrjuje, da za nakupe dveh računalnikov s programsko licenčno opremo, pohištva, drobnega inventarja in druge opreme v letu 2018 ni bil sprejet načrt nabave osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, za katerega bi morala pridobiti tudi soglasje sveta zavoda. Vendar pa toženka ni prerekala tožničinih navedb, da je bila ta oprema nabavljena v začetku leta 2018, torej ko tožnica še ni bila direktorica ..., pač pa v. d. direktorice .... Toženka ne v izpodbijanem sklepu ne v tem sodnem postopku ne navaja, kdaj v letu 2018 naj bi tožnica kupila sporno notno gradivo, zato sodišče niti za to gradivo ne more zaključiti, da ga je tožnica kupila v času od 1. 8. 2018 dalje. Ker je toženka po tretji alineji drugega odstavka 38. člena tožnico lahko zakonito razrešila z mesta direktorice ... le zaradi kršitev, ki jih je tožnica zagrešila v času, ko je bila direktorica ..., njene razrešitve z očitki iz 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ne more utemeljevati.

56. Po vsem navedenem sodišče ugotavlja, da toženka tožnici utemeljeno očita pet od skupaj osem v izpodbijanem sklepu obravnavnih kršitev (gre za kršitve pod točkami 1., 2., 5., 6. in 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa). Že to, da je tožnica v teh petih primerih kršila predpise oziroma sklep sveta zavoda, zadošča za zaključek, da je bil podan razlog za njeno razrešitev iz tretje alineje drugega odstavka 38. člena ZZ (prim. sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 237/2001 z dne 15. 10. 2002). Toženka je torej imela dejansko in pravno podlago za sprejem odločitve o predčasni razrešitvi tožnice z mesta direktorice ... Ob navedenem se tožnica ne more pravno utemeljeno sklicevati, da je bila z izpodbijano odločitvijo šikanirana in da je odločitev politično motivirana. Kot pravilno navede že toženka, se tožnica tudi ne more uspešno sklicevati na okoliščine, da je (v nekaterih primerih) ugotovljene kršitve predpisov naknadno odpravila ali da kršitev predpisov izvira iz ravnanja podrejenih, saj je bila tožnica sama odgovorna za zakonito delo zavoda (drugi odstavek 31. člena ZZ). Nezakonitega ravnanja direktorja javnega zavoda ne opravičuje niti nepoznavanje predpisov, začetništvo oziroma neizkušenost, odsotnost predhodnih opozoril na pravilno ravnanje, in tudi ne sicer ustaljena, a nepravilna praksa delovanja (glej sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 237/2001 z dne 15. 10. 2002 in sodbo Upravnega sodišča I U 2380/2017 z dne 21. 11. 2019).

57. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijan sklep kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

58. Sodišče je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka, kar vključuje tudi stroške postopka za izdajo začasne odredbe. Ta odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Po 115. členu Ustave funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov državni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razrešitvijo ali odstopom ministra, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov. 2 Ta določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 22. oziroma 54. členom ZDR-1, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. 3 Po prvem odstavku 4. člena ZDR-1 je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. 4 Tudi za izvajanje temeljnih in vsakodnevnih nalog, kot so npr. čiščenje prostorov, dela finančno računovodske službe ali izvajanje varnostne službe. 5 Odločanje javnega zavoda o zasedbi delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik ali za imenovanje v naziv vrhunskega glasbenika ne predstavlja odločanja o upravni zadevi iz 2. člena ZUP, prav tako ne odločanja v drugi javnopravni stvari iz 4. člena ZUP. Pač pa pomeni odločanje javnega zavoda kot javnosektorskega delodajalca o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca iz delovnega razmerja (prim. sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 64/2019 z dne 29. 10. 2019 ter sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 77/2019 z dne 22. 8. 2019), po postopku, ki je urejen v IV. in V. poglavju ZJU (prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I-35/04-11 z dne 11. 1. 2007). Po določbah 24. in 25. člena ZJU, ki sodita v IV. poglavje ZJU, se o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca ne odloča (niti smiselno) po postopku, kot ga predpisuje ZUP (izjema je določena le pri vročitvi pisnega sklepa delodajalca iz prvega odstavka 24. člena ZJU).