Jedro

Dolžnikov ugovor je pravno sredstvo proti sklepu o izvršbi, proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa je dolžnikovo pravno sredstvo le pritožba.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 4.6.1999 delno ustavilo za dne 31.5.1999 plačani del glavnice v znesku 13.664,00 SIT.

Proti sklepu je dolžnik vložil ugovor, ki pa ga je šteti kot pritožbo, v njem posebej ne navaja pritožbenih razlogov, predlaga pa, da se odločitev sodišča prve stopnje o višini zneska, za katerega se izvršba ustavi razveljavi. Navaja, da dolžnik upniku ni plačal le zneska 13.664,00 SIT dne 31.5.1999, glede katerega je upnik delno umaknil izvršbo in z izpodbijanim sklepom sodišče izvršbo delno ustavilo, temveč tudi znesek 13.447,00 SIT in sicer dne 28.4.1999. Tako je terjatev upnika zmanjšana za 27.111,00 SIT in ne le 13.664,00 SIT.

Upnik je vložil odgovor na ugovor in predlagal njegovo zavrnitev.

Navaja, da je dolžnikovo plačilo v znesku 13.447,00 SIT že upošteval ob vložitvi izvršilnega predloga in tega zneska od dolžnika ni terjal. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da dolžnik proti sklepu o izvršbi z dne 4.6.1999 ni vložil ugovora, pravno sredstvo je vložil le proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe, ter je tako to njegovo vlogo treba obravnavati kot pritožbo. Za pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe dolžnik niti ne izkazuje pravnega interesa, saj je delna ustavitev izvršbe v njegovo korist. Ne glede na navedeno pa je glede na dolžnikove pritožbene navedbe, ki se navezujejo na razloge sodišča prve stopnje, za katere zneske se izvršba nadaljuje, pritožbeno sodišče pritožbo vseeno vsebinsko obravnavalo. Pri tem ugotavlja, da je po dolžniku zatrjevano plačilo v višini 13.447,00 SIT, ki ga je le ta plačal dne 28.4.1999, upnik upošteval v predlogu za izvršbo, saj je v njem izrecno navedel, da je dolžnik poravnal del svoje obveznosti v navedenem znesku in je zato od tega zneska terjal le zakonite zamudne obresti od njegove zapadlosti pa do dneva njegovega plačila. Za znesek 13.447,00 SIT tako izvršba niti ni bila dovoljena in ni zato tudi nobene podlage, da bi se za ta znesek ustavila. Pritožba dolžnika tako ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.