Jedro

Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Matična evidenca, ki jo toženec vodi na podlagi Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) ni zgolj informativne narave, temveč ima po 87. členu tega zakona značaj javne listine. Dejstva, ki izhajajo iz javne listine, se štejejo za resnična. Kljub temu je po 4. odstavku 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati drugače. Zaključek sodišča prve stopnje, da se tožniku v pokojninsko osnovo lahko upošteva le plača za najvišje dovoljeno število opravljenih nadur oziroma tako, kot to izhaja iz podatkov na obrazcu M4 (razen za leto 2007), ki so bili pri določitvi pokojninske osnove tudi upoštevani, je torej pravilen. Tožnikovo pritožbeno vztrajanje, da se mu v pokojninsko osnovo upošteva plača za vse dejansko opravljene nadure, zato ni utemeljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 27. 10. 2015 in št. ... z dne 25. 8. 2015 ter višjo odmero starostne pokojnine.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Iz odločb o plačilu dohodnine od 1997 dalje izhajajo drugačni podatki o plačah, kot so upoštevani pri določitvi pokojninske osnove. Pokojninska osnova ni enaka plačanim prispevkom, čeprav so bili plačani tako, kot so zakonsko določeni. Plača predstavlja tudi osnovo za plačevanje vrtca in dodelitev otroških dodatkov. Delovne ure je opravljal po navodilu delodajalca in so mu bile tudi izplačane ter plačani prispevki. Od 2002 do 2015 so upoštevani nepravilni podatki o neto plači. Pogoje za starostno upokojitev je izpolnil 11. 5. 2015 po 394. členu ZPIZ-2. Po ZPIZ-1 se lahko upoštevajo samo pogoji za priznanje starostne pokojnine, pokojninska osnova pa se lahko določi le na podlagi 30. člena ZPIZ-2 in 140. člena ZPIZ-2. Evidenca toženca je zgolj informativna, zato se njena pravilnost preverja s plačilnimi listami in drugimi verodostojnimi listinami. Plače se revalorizirajo po 35. členu ZPIZ-2, upoštevaje leto 2014, nato pa se uporabi faktor 0,732. Opozarja, da se je tečaj dnevno spreminjal, upoštevano pa je bilo 239,64 SIT za 1,00 EUR. Sicer pa je osnova za odmero pokojnine Ustava RS. Za pošteno delo, od katerega so plačani prispevki, je upravičen do poštene pokojnine. Prilaga listinsko dokumentacijo na prilogah A/12 do A/14. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Izpodbijana zavrnilna sodba je izdana na podlagi bistveno pravilnih pravnih in dejanskih razlogov, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša, in jih v izogib ponavljanju ne navaja znova. Glede na pritožbene navedbe pa je potrebno poudariti predvsem naslednje.

6. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o priznanju pravice do starostne pokojnine v znesku 725,21 EUR od 11. 5. 2015 dalje. Tožnik je dopolnil 59 let in 1 mesec starosti, 38 let, 9 mesecev in 4 dni pokojninske dobe ter 1 leto, 2 meseca in 26 dni dodane dobe. Pokojnina je bila odmerjena v višini 74,25 % pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač iz obdobja od 1976 do 1993. Sporna je zlasti določitev pokojninske osnove.

7. Čeprav je pokojnina ustavna pravica,2 pogoje za priznanje in odmero te pokojninske dajatve določa zakon. Prehodna določba 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)3 ureja varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine. Četudi je zahteva za priznanje pravice vložena že času veljavnosti ZPIZ-24, se lahko določene kategorije oseb ob izpolnjenih pogojih po tej določbi upokojijo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, torej po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)5. Pravica do starostne pokojnine se torej prizna pod pogoji, določenimi v 36. členu ZPIZ-1, in se odmerni odstotek določi skladno s 409. členom ZPIZ-1. Vendar se tudi pokojninska osnova oblikuje na način, določen v 39. členu ZPIZ-1. Po 8. odstavku 394. člena ZPIZ-2 se upoštevajo valorizacijski količniki, določeni v 35. členu ZPIZ-2, in dodatno še količnik 0,732, ki zagotavlja primerljivost višine pokojnine ob prehodu iz prejšnjega v nov sistem urejanja pravic iz obveznega zavarovanja.

8. Po 1. odstavku 39. člena ZPIZ-1 se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Enako je sicer določeno tudi v 1. odstavku 30. člena ZPIZ-2. Za izračun pokojninske osnove se skladno s 4. odstavkom 39. člena ZPIZ-1 vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, in jih ugotovi in določi minister, pristojen za finance. Pri izračunu pokojninske osnove se torej ne upošteva zneskov dejanskih oziroma prejetih neto plač, temveč plače, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Tako preračunane plače pa se lahko razlikujejo od dejansko prejetih neto plač. Tudi ZPIZ-2 ohranja že z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)6 uveljavljen neto sistem oziroma preračun bruto osnov v neto vrednost.7

9. Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.8 Matična evidenca, ki jo toženec vodi na podlagi Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)9 ni zgolj informativne narave, temveč ima po 87. členu tega zakona značaj javne listine. Dejstva, ki izhajajo iz javne listine, se štejejo za resnična10. Kljub temu je po 4. odstavku 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati drugače. 10. Tožnik je za siceršnje zatrjevanje, da naj bi bili pri izračunu pokojninske osnove upoštevani napačni podatki o plačah od 1997 dalje, predložil plačilne liste le za obdobje od 2002 do 2012. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja revizorja toženca11 ugotovilo, da so podatki o plači, kot izhajajo iz plačnih list za posamezna sporna leta od 2002 do 2012, razen glede upoštevanja nadomestila za darovanje krvi in neizrabljen dopust ter plačila za delo preko polnega delovnega časa za leti 2006 in 2007, kar pa na izračun pokojninske osnove ni vplivalo, skladni s podatki na obrazcih M4/M8, kot so vnešeni v matično evidenco. Za obdobje od 2002 do 2012 je bilo torej ugotovljeno, da so odločilni podatki celo skladni, za druga obdobja pa tožnik ni dokazoval, še manj dokazal, da bi bili napačni. Izvedbe drugih dokazov, razen predloženih plačnih list, ni predlagal. Prav to, da so podatki za določena leta skladni, za druga pa ni bilo dokazano drugače, pa je za pritožbeno rešitev zadeve bistveno. Pomeni namreč, da so bili pri izračunu pokojninske osnove utemeljeno upoštevani podatki o plačah, kot izhajajo iz matične evidence. Po opravljeni reviziji je tožnik vztrajal zgolj pri upoštevanju vseh dejansko izplačanih nadur, za kar pa ni podlage.

11. Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa za obdobje od 1. 4. 1992 do uveljavitve ZPIZ-2, se po 3. odstavku 400. člena ZPIZ-2 pri izračunu pokojninske osnove upošteva največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki. Enako je bilo določeno tudi v 44. členu ZPIZ-1. V 2. alineji 42. člena ZPIZ-1 so bili med prejemki, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo celo ne glede na obračunane prispevke, izrecno določeni tudi prejemki za delo, ki ga delavec opravi zunaj okvira rednega dela, na primer delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve določene z zakonom. Pomeni, da v pokojninsko osnovo ni mogoče všteti vseh opravljenih nadur, temveč le toliko, kolikor je to zakonsko dovoljeno. Takšna je tudi sodna praksa.12 Po 3. odstavku 143. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR)13, ki je veljal v spornem obdobju, je nadurno delo lahko trajalo največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec oziroma 180 ur na leto. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A),14 ki je začel veljati z 28. 11. 2007 pa je bilo letno število dovoljenih nadur znižano na 170, oziroma ob soglasju delavca zvišano na največ 230 ur.

12. Zaključek sodišča prve stopnje, da se tožniku v pokojninsko osnovo lahko upošteva le plača za najvišje dovoljeno število opravljenih nadur oziroma tako, kot to izhaja iz podatkov na obrazcu M4 (razen za leto 2007), ki so bili pri določitvi pokojninske osnove tudi upoštevani, je torej pravilen. Tožnikovo pritožbeno vztrajanje, da se mu v pokojninsko osnovo upošteva plača za vse dejansko opravljene nadure, zato ni utemeljeno.

13. Vse ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso pravno relevantne.15 Šele v pritožbi predložena listinska dokumentacija pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člen ZPP). Pojasniti je potrebno le še, da je tečaj zamenjave tolarja z evrom 1,00 EUR je 239,640 SIT in je začel veljati z uvedbo evra, to je 1. 1. 2007. Določen je bil z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med evrom in valutami držav članic, ki sprejmejo evro. Pred tem je bil evro tuja valuta in zato predmet prodaje in nakupa, ne pa zamenjave. Obstajali so le nakupni in prodajni tečaji, ki pa so bili stvar poslovne politike banke. Pritožbene navedbe v smeri preračuna plače po drugačnem tečaju so zato neutemeljene.

14. Na podlagi vsega predhodno navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 50. člen Ustave RS. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 ZPIZ-2 je začel veljati 1. 1. 2013. 5 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 12/9292 s spremembami. 7 Po 2. odstavku 30. člena ZPIZ-2 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. 8 Enako je bilo določeno v 203. členu ZPIZ-1. 9 Ur. l. RS, št.111/2013 s spremembami. 10 Po 1. odstavku 224. člena ZPP listina v fizični in elektronski obliki, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa. 11 Priloga B2 sodnega spisa. 12 Na primer Psp 42/2016. 13 Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami. 14 Ur. l. RS, št. 103/2007. 15 Po 1. odstavku 360. člena ZPP obrazložitvi sodbe mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.