Jedro

Pogodba o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje ni edino sredstvo dokazovanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje oz. pravice do vračila teh vlaganj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Zavrnitev zahtevka utemeljuje z dejstvom, da predlagatelj niti zahtevku, ki ga je vložil na Državno pravobranilstvo, niti v tem postopku ni predložil (niti kako drugače izkazal obstoja) s T. d.d. ali Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet sklenjene pogodbe o zgraditvi javnega telekomunikacijskega omrežja.

Pritožuje se predlagatelj. Uveljavlja vse tri z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlogu ugodeno, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sklicuje se na 8. čl. Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju ZVVJTO), ki omogoča dokazovanje vlaganj in vrednosti vlaganj ne samo z listinami, ki dokazujejo pravni posel iz 2. čl. tega zakona, ampak tudi z računi ter drugimi verodostojnimi listinami in dokumenti. Če predlagatelj s temi listinami ne razpolaga, je Državno pravobranilstvo na podlagi 2. in 4. čl. ZVVJTO dolžno samo pridobiti relevantne podatke od T. d.d. ali s pomočjo sodnega izvedenca in cenilca. Vsa ta sredstva v postopku niso bila izčrpana. Overjena izjava o vrsti in obsegu vlaganj ni bila posredovana T. d.d., vsaj predlagatelj s tem ni bil seznanjen. Pogoj sklenitve pravnega posla s pravnim prednikom T. S. d.d. in Samoupravnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet je treba razlagati široko in v skladu z namenom ZVVJTO. Investicije v javno omrežje so se opravljale na najrazličnejše načine, pogosto tudi brez pisne listine, zgolj z dejanskim prevzemom omrežja. Bistveno vprašanje za odločitev v obravnavanem primeru je, ali je zgrajeno omrežje prešlo v last T. d.d. Tožena stranka je delež v osnovnem kapitalu te družbe pridobila prav z vložitvijo infrastrukturnih objektov, naprav oz. omrežij in drugih sredstev, namenjenih izvajanju telekomunikacijske dejavnosti. Iz zakonodajnega gradiva ob sprejemu ZVVJTO-C je razvidno, da obstaja določen krog fizičnih oseb, ki so brez sklenitve pogodb s pravnim prednikom T. d.d. na določenih področjih postavile infrastrukturo javnega telekomunikacijskega omrežja, ki ga je nato prevzel v last in posest T. oz. njegovi predniki. Cilj spremembe je bil med potencialne upravičence vključiti tiste subjekte, ki nimajo dokazil o sklenjenem pravnem poslu, pa vlaganja lahko izkažejo. Materialno pravo je bilo torej nepravilno uporabljeno. Ker predlog po višini ni zavrnjen v celoti, razlogov za tako odločitev pa ne vsebuje, je podana tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. list RS 58/2002 spremembami; ZVVJTO) je bil sprejet z namenom, da se enotno uredi način in postopek vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter izenačijo pogoji za pridobitev telefonskega priključka, ne glede na geografsko lego in ne glede na to, kdaj je bil telefonski priključek pridobljen (Poročevalec Državnega zbora št. 13/2002). V teku izvajanja zakona so se pokazale težave, ki so terjale večkratno spreminjanje zakona, med drugim tudi zaradi poenostavitve postopka pri dokazovanju upravičenosti do povrnitve vloženih sredstev. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. list RS 60/2006; ZVVJTO-C) izvedena sprememba 8. čl. zakona je omogoča vračilo tudi v primerih, ko potencialni upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu. Tako se navaja v Poročevalcu Državnega zbora št. 39/2006 objavljenem zakonodajnem gradivu, ki pojasnjuje podlago za noveliranje 8. čl ZVVJTO. Namen novele je bil razširiti podlago za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj in pogodbene vrednosti, saj se je izkazalo, da marsikateri subjekt ne more predložiti pogodbe kot podlage za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj. Iz teh podatkov je razvidno, da prvostopenjsko sodišče, ki uspeh predloga pogojuje s sklenjeno pogodbo o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje, materialnopravnih določil ne razlaga pravilno.

Za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ZVVJTO predvideva različne možnosti. V prvi vrsti je dokazovanje na vlagatelju (upravičencu do vrnitve sredstev), ki obstoj pravnoposlovnega razmerja in s tem pravico do vračila lahko dokazuje s pogodbo in drugimi listinami ali dokumenti, ki dokazujejo pravni posel; če s temi dokazili ne razpolaga, predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganja (1. in 2. odstavek 8. čl. ZVVJTO). Zavezanec za povrnitev vlaganj (Republika Slovenija) pa je dolžan od T. d.d. pridobiti podatke: o vključitvi vlagatelja zahtevka v javno telekomunikacijsko omrežje, o vrsti in obsegu vlaganj, o takrat nastalem in priključenem omrežju (2. in 3. čl. ZVVJTO). Za primer nepopolnih podatkov pri T. S. d.d. je predvideno sodelovanje sodnega izvedenca in po potrebi cenilca, tako glede dokazovanja obstoja pravice do vračila kot višine vračila (4. odstavek. 8. čl. ZVVJTO).

Prvostopenjsko sodišče gornjega določila ni pravilno razlagalo. Listinam, ki jih je predložil predlagatelj, je odreklo dokazno moč, kljub temu, da je iz njih mogoče razbrati, da so fizične osebe vlagale sredstva v zgraditev javnega telekomunikacijskega omrežja. Do predlagateljeve izjave, ki sicer res ni overjena (dokaz A13), se ni opredelilo. Kljub temu, da je predlagatelj poizvedbe pri T. S. d.d. predlagal, trditev nasprotne udeleženke o tem, da T. S. d.d. podatkov o zatrjevanih vlaganjih nima, ni preverilo. Glede na to, da ugotavljanje obstoja pravice do vračila in višine vračila po izvedencu in cenilcu zakon predvideva kot skrajno možnost, bi moralo sodišče pri T. S. d.d. pridobiti podatke, posebno ker tožena stranka ni izkazala, da bi podatke sploh skušala pridobiti. Če je bilo telekomunikacijsko omrežje zgrajeno in dano v uporabo, poslovni odnos investitorjev s pravnim prednikom T. S. oz. Samoupravnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet obstaja. Če pogodba o graditvi ni bila sklenjena preliminarno, je do pravno poslovnega odnosa zagotovo prišlo ob prevzemu zgrajenega omrežja v uporabo, saj nasprotna udeleženka izgradnje in uporabe telekomunikacijskega omrežja ne zanika. Kdo je bil izvajalec del, ni pomembno, saj zakon vračanja vlaganj ne omejuje s tako ali drugačno izbiro izvajalca.

Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je dejansko stanje ostalo neugotovljeno. Gre za cel sklop odločilnih dejstev, ki jih prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo. V izogib temu, da se udeležencema odvzame pravica do pritožbe, pritožbeno sodišče dokaznega postopka ni sámo dopolnjevalo, ampak bo to storilo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku (3. točka 365. čl. ZPP v povezavi s 355. čl. ZPP).

O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo (3. odstavek 165. čl. ZPP).