Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo specialno določbo 1. odstavka 160. člena ZPP, po kateri v primeru, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih, odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku za nedopustnost izvršbe (izločitvena pravda), svojo odločitev pa oprlo na zaključek, da je upoštevaje podatke zemljiške knjige in načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige prvotožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na dolžnikovi, drugotoženčevi solastninski pravici do 1/10 pri vl.štev. 120, k.o. N. ne obstajajo pravice drugih. Takšen dejanski zaključek prvostopnega sodišča poskuša sicer pritožnica izpodbiti s trditvijo, da je v izvršilnem postopku že predložila ustrezne dokaze o etažni lastnini stanovanj, pri čemer pa sicer ne pojasni, katere ustrezne dokaze je v tej smeri predlagala. Takšen ustrezen dokaz pa bi lahko predstavljal le ustrezen pravni posel oz.

sporazum vseh solastnikov o delitvi solastnine v etažno lastnino na stanovanjski hiši, v kateri se nahajajo tudi prostori pravdnih strank, ali pa ustrezna odločba sodišča, na podlagi katerih bi se lahko v zemljiško knjigo vpisala etažna lastnina (primerjaj določbe

107. 108 in 110. člena SPZ in določbo 3. odstavka 133. člena ZZK-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi odločitev o stroških prvostopnega postopka (II. točka izreka sodbe).

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano stroškovno odločitvijo odločilo, da prvotožena stranka R. S. nosi sama svoje stroške postopka in nadalje, da je drugotožena stranka A. G. dolžan tožnikoma povrniti pravdne stroške v znesku 266.451,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

Zoper navedeno stroškovno odločitev vlagata pritožbo tožnika.

Uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da se pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da se za stroške postopka obremeni tudi prvotoženo stranko in ji naloži tudi stroške pritožbenega postopka. Poudarjata, da je prva tožena stranka na ugovor tožnikov o nedopustnosti izvršbe na njuno nepremičnino podala odgovor, zaradi katerega je sodišče napotilo tožnika na pravdo. Tožnika sta bila zato prisiljena vložiti tožbo. Če bi prva toženka nasprotovala sklepu o napotitvi na pravdo in vložila pritožbo zoper ta sklep ali umaknila izvršilni predlog na nepremičnine obeh tožnikov, pravda ne bi bila potrebna. Ker je ostala pasivna, izvršbe pa ni utesnila in je reagirala šele na vloženo pritožbo, je na podlagi 154. člena ZPP dolžna povrniti stroške. Ob upoštevanju te določbe in smiselno določbe 156. člena ZPP drugih določb ni mogoče uporabiti. Vzrok za tožbo je bilo ravnanje prvotožene stranke in njeno vztrajanje pri izvršbi kljub v ugovoru jasno predloženim dokazom o etažni lastnini. Zato bi morala tudi prvotožena stranka odgovarjati za stroške postopka. Ker sodišče ni pravilno uporabilo določb zakona o povrnitvi stroškov, tožnika predlagata, da sodišče druge stopnje spremeni odločitev in naloži prvi toženki plačilo priznanih stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo specialno določbo 1. odstavka 160. člena ZPP, po kateri v primeru, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih, odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku za nedopustnost izvršbe (izločitvena pravda), svojo odločitev pa oprlo na zaključek, da je upoštevaje podatke zemljiške knjige in načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige prvotožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na dolžnikovi, drugotoženčevi solastninski pravici do 1/10 pri vl.štev. 120, k.o. N. ne obstajajo pravice drugih. Takšen dejanski zaključek prvostopnega sodišča poskuša sicer pritožnica izpodbiti s trditvijo, da je v izvršilnem postopku že predložila ustrezne dokaze o etažni lastnini stanovanj, pri čemer pa sicer ne pojasni, katere ustrezne dokaze je v tej smeri predlagala. Takšen ustrezen dokaz pa bi lahko predstavljal le ustrezen pravni posel oz.

sporazum vseh solastnikov o delitvi solastnine v etažno lastnino na stanovanjski hiši, v kateri se nahajajo tudi prostori pravdnih strank, ali pa ustrezna odločba sodišča, na podlagi katerih bi se lahko v zemljiško knjigo vpisala etažna lastnina (primerjaj določbe

107. 108 in 110. člena SPZ in določbo 3. odstavka 133. člena ZZK-1).

Ker takšnih ustreznih pravnih aktov pritožnika ne omenjata, navedene ugotovitve prvostopnega sodišča ne moreta omajati. Pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno uporabilo določbi 154. člena in 156. člena ZPP o povrnitvi stroškov torej ni utemeljen. Navedeni določbi v spornem primeru nista uporabljivi, saj je ta, kot že pojasnjeno, urejen z zgoraj citirano specialno zakonsko določbo. Glede na povedano so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da bi morala prvotožena stranka v izvršilnem postopku utesniti predlog za izvršbo in ne bi smela odgovoriti na ugovor tretjih, tožnikov ali pa vsaj s pritožbo izpodbijati sklep o zavrnitvi ugovora tretjih in napotitvi na pravdo za nedopustnost izvršbe. Upnica je svoj predlog za izvršbo uperila na dolžnikov solastninski delež na nepremičnini, kot je vpisan v zemljiški knjigi in je utemeljeno mislila, da pravic drugih na dolžnikovem solastninskem deležu ni, takšno njeno subjektivno prepričanje pa se je v izvršilnem postopku ob neizkazanih ustreznih dokazih o obstoju etažne lastnine odrazilo tudi v njenih nadaljnjih procesnih dejanjih predvidenih z določbami ZIZ.

Izpodbijani sklep je tako dejansko in materialnopravno pravilen.

Sodišče druge stopnje je še po uradni dolžnosti preverilo ali ima izpodbijani sklep kakšne kršitve procesnega značaja iz 2. odstavka

350. člena ZPP. Ker takšnih kršitev ni ugotovilo, je moralo ob povedanem stroškovno zavrniti pritožbo in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).