Jedro

Tožbeni predlog (navedba vrste pravnega varstva, ki ga tožnik zahteva od sodišča) je bvezna sestavina tožbe. Ker je tožnik v tožbi navedel zgolj razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijani akt nezakonit, ne pa tudi, kaj zahteva od sodišča (odpravo izpodbijanega akta, ugotovitev nezakonitosti akta ali njegovo spremembo), ga je sodišče v skladu z 31. členom ZUS-1 pozvalo, da to pomanjkljivost tožbe odpravi ter ga tudi opozorilo na posledice, če tega v roku ne bo storil. Tožnik se je na poziv sodišča sicer odzval, vendar v odgovoru ni navedel tožbenega predloga in tako ni odpravil pomanjkljivosti tožbe.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 19. 5. 2020 vložil tožbo (s prilogami A 1 do A 4) zoper sklep Upravne enote Ljubljana (v nadaljevanju UE Ljubljana) št. 218-746/2019-10, s katerim je bila zavrnjena (pravilno: zavržena) njegova prošnja za izdajo slovenskega vozniškega dovoljenja. V tožbi navaja, da je leta 1989 zapustil Slovenijo in se preselil v Združene Arabske Emirate. Tam mu niso priznali slovenskega vozniškega dovoljenja in je moral ponovno na izpit. Na UE Ljubljana je želel leta 2003 podaljšati svoje slovensko vozniško dovoljenje, izdano leta 1993, vendar mu ga uslužbenka ni vrnila, saj je že poteklo. Leta 2018 se je za stalno vrnil v Slovenijo in zahteval vrnitev deponiranega vozniškega dovoljenja. Na UE Ljubljana so mu pojasnili, da ga lahko pridobi le z zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja, zato je izpolnil obrazec za zamenjavo. V postopku ga je nato UE Ljubljana pisno pozvala na dopolnitev vloge, med drugim bi moral upravnemu organu predložiti deponirano slovensko dovoljenje oziroma potrdilo o deponiranju. Na poziv se je pritožil, kljub temu je bila njegova prošnja zavrnjena (pravilno: zavržena). Zavrnjena (pravilno: zavržena) je bila tudi njegova pritožba zoper prvostopenjski sklep.

2. Sodišče je tožnika dne 10. 7. 2020 pozvalo, da v roku 15 dni odpravi pomanjkljivosti tožbe in sicer, da predlaga, kako in v čem se naj izpodbijani upravni akt spremeni ali odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, ter ga opozorilo, da bo sodišče tožbo zavrglo, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravil in zaradi tega zahteve ne bo mogoče obravnavati.

3. Tožnik je dne 17. 7. 2020 odgovoril na poziv in v odgovoru navedel, da sodi, da je njegova tožba postranskega pomena in da se zgolj išče pravna podlaga, da se spor zaključi v korist UE Ljubljana, ter ponovno navedel določena dejstva, ki jih je navedel že v tožbi (da je leta 2003 prosil za obnovitev poteklega vozniškega dovoljenja, da je uslužbenka UE Ljubljana pridržala njegovo vozniško dovoljenje, izdano leta 1993) ter dodal, da je prepričan, da ga je UE Ljubljana zavestno obravnavala v nasprotju z Zakonom o voznikih.

K I. točki izreka:

4. Tožba ni dovoljena.

5. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 1. odstavku 30. člena določa, da je treba v tožbi navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. V zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

6. Tožbeni predlog (navedba vrste pravnega varstva, ki ga tožnik zahteva od sodišča) je torej obvezna sestavina tožbe. Ker je tožnik v tožbi navedel zgolj razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijani akt nezakonit, ne pa tudi, kaj zahteva od sodišča (odpravo izpodbijanega akta, ugotovitev nezakonitosti akta ali njegovo spremembo), ga je sodišče v skladu z 31. členom ZUS-1 pozvalo, da to pomanjkljivost tožbe odpravi ter ga tudi opozorilo na posledice, če tega v roku ne bo storil. Tožnik se je na poziv sodišča sicer odzval, vendar v odgovoru ni navedel tožbenega predloga in tako ni odpravil pomanjkljivosti tožbe.

7. Ker sodišče v skladu s 1. odstavkom 40. člena ZUS-1 presoja upravni akt v mejah tožbenega predloga, brez takšnega predloga zadeve ni mogoče obravnavati. V obravnavani zadevi sodišče tudi ni našlo razlogov, zaradi katerih bi bil izpodbijani upravni akt ničen. Glede na vse navedeno je moralo sodišče na podlagi 2. odstavka 31. člena v zvezi s 3. točko 46. člena ZUS-1 tožbo zavreči.