Jedro

Predložitev izjave o premoženjskem stanju in druga dokazila o premoženju je namreč v pravdnih zadevah namenjeno zgolj uporabi instituta oprostitve plačila sodne takse oziroma drugih v tem vsebovanih oblik. Sodišče namreč pri svoji odločitvi o oprostitvi plačila sodnih taks, odlogu plačila ali obročnem plačilu te, ni vezano na predlog stranke in samo odloči, kateri institut je glede na premoženjske razmere stranke opravičljiv oziroma, v kolikor niso podani za to utemeljeni razlogi, predlog zavrne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo - predlog tožene stranke (v nadaljevanju toženka) v zvezi z instituti po 11. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki se nanašajo na plačilo sodne takse, zavrglo. Svojo odločitev je oprlo na odločitev, da toženka ob vložitvi izjave o svojem premoženjskem stanju, ki je namenjena dokazovanju razlogov v zvezi z uporabo institutov po 11. členu ZST-1, ni navedla, kateri institut po citiranem členu uveljavlja in iz kakšnih razlogov, niti tega ni dopolnila po pozivu sodišča s sklepom z dne 10. 9. 2013, predložila je le zahtevana dokazila in pojasnila, da ni lastnica oziroma solastnica nepremičnin, ni pa podala zahtevane trditvene podlage.

2. Zoper citirani sklep je toženka po svoji pooblaščenki vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in s pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za taksno oprostitev oziroma podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Res je sicer, kot zaključuje v razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje, da toženka svojega predloga v zvezi z instituti, ki so določeni v 11. členu ZST-1, in se nanašajo na plačilo sodne takse, po pozivu sodišča na dopolnitev predloga tega ni dopolnila v navedeni smeri, vendar je kljub temu po prepričanju pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev zmotna. Dejstvo, da je toženka po vročenem ji plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo, sodišču predložila pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju družinskega člana (hčerke - priloga pod B2 v spisu), kaže na to, da je smiselno uveljavljala predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma druge oblike tega instituta določenega v 11. členu ZST-1. Tako je sodišče prve stopnje njen predlog tudi sprejelo, ko jo je v sklepu z dne 10. 9. 2013 pozvalo, da naj v roku petih dni od prejema sklepa dopolni „predlog za oprostitev plačila sodne takse“ tako, da poda ustrezno trditveno podlago o razlogih iz katerih prosi za taksno oprostitev in predloži točne podatke o tipu vozila, katerega lastnica je, identifikacijske podatke o nepremičnini katere lastnica je in zadnjo odločbo o odmeri dohodnine, sicer bo sodišče njen predlog zavrglo. Toženka sicer ni v celoti sledila napotkom sodišča in ni podala trditvene podlage, zakaj in katerega izmed institutov iz 11. člena ZST uveljavlja, vendar to dejstvo sodišče prve stopnje glede na to, da toženka ni imela strokovne pomoči v osebi odvetnika, njej ne bi smelo šteti v škodo. Predložitev izjave o premoženjskem stanju in druga dokazila o premoženju je namreč v pravdnih zadevah namenjeno zgolj uporabi instituta oprostitve plačila sodne takse oziroma drugih v tem vsebovanih oblik. Toženka pa je sicer ravnala po sklepu sodišča in je podala dodatna dokazila o svojem premoženjskem stanju, zato bi moralo sodišče prve stopnje, ker je samo v sklepu z dne 10. 9. 2013 štelo, da je vložila smiselno predlog za oprostitev plačila sodnih taks, takšen njen predlog vsebinsko obravnavati, pa čeprav ni podala trditvene podlage, da zaradi svojega premoženjskega stanja zahteva uveljavitev enega izmed institutov določenih v 11. členu ZST-1. Sodišče namreč pri svoji odločitvi o oprostitvi plačila sodnih taks, odlogu plačila ali obročnem plačilu te, ni vezano na predlog stranke in samo odloči, kateri institut je glede na premoženjske razmere stranke opravičljiv oziroma, v kolikor niso podani za to utemeljeni razlogi, predlog zavrne. Najmočnejši institut je namreč oprostitev plačila sodne takse, ki pa v sebi zajema tudi možnost obročnega plačila te ali pa odlog plačila. Sodišče prve stopnje bi tako glede na priložena dokazila o premoženjskem stanju lahko preizkusilo uporabo institutov iz 11. člena ZST-1. 5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sledilo utemeljeni pritožbi in je izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje - 3. točka 365. člena ZPP.

6. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje smiselni predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse, kot ga je sicer samo imenovalo v sklepu z dne 10. 9. 2013, obravnavati in glede na ugotovljeno njeno premoženjsko stanje po predloženih dokazih, presoditi, ali je kateri izmed institutov v 11. členu ZST-1 upravičen ali ne.

7. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.