Jedro

Glede dopustnosti pritožbe oškodovanca A. A. pritožbeni senat pojasnjuje, da pritožnik svoje pritožbe ne vlaga zoper odločitev sodišča, ki bi se nanašala na pravni položaj oziroma procesne pravice oškodovanca kot tožilca, temveč zoper popravni sklep o zapisniku glavne obravnave. Na tej glavni obravnavi pa je bil pritožnik prisoten in zaslišan v svojstvu oškodovanca, zato ima kot oškodovanec tudi pravico do pritožbe zoper popravni sklep o zapisniku te glavne obravnave.

Ne drži, da je na podlagi tretjega odstavka 315. člena ZKP v zapisniku možno naknadno popraviti zgolj očitne napake v pisanju, ni pa mogoče dopolnjevati zapisnika. Pritožnik očitno prezre drugo poved te določbe, kjer je jasno navedeno, da sme druge popravke in dopolnitve zapisnika odrediti samo senat. V obravnavani zadevi je stvarno pristojno okrajno sodišče, kjer sodi sodnik posameznik (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1). Skladno s 429. členom ZKP veljajo v postopku pred okrajnim sodiščem posebne določbe, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah pa smiselno druge določbe tega zakona. Glede na to, da poprava zapisnika o glavni obravnavi v teh posebnih določbah ni posebej urejena, se tako tudi v postopku pred okrajnim sodiščem smiselno uporablja tretji odstavek 315. člena ZKP. Ker pred okrajnim sodiščem ni senatnega sojenja, temveč sodi sodnik posameznik, je določbo tretjega odstavka 315. člena ZKP treba razlagati tako, da je v postopku pred okrajnim sodiščem za popravke kot tudi dopolnitve zapisnika pristojen sodnik posameznik. Upoštevaje navedeno je v obravnavani zadevi okrajna sodnica zapisnik o glavni obravnavi po uradni dolžnosti popravila zakonito.

Izrek

I. Pritožba oškodovanca A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanec A. A. je dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Cerknici je z uvodoma navedenim popravnim sklepom sklenilo, da se zapisnik glavne obravnave z dne 6. 10. 2021 na podlagi določil tretjega odstavka 315. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) uradoma popravi tako, da se na strani 9 za šestim odstavkom doda besedilo: _„Državna tožilka umika obtožni predlog zoper obdolženca.“_ V ostalem ostane zapisnik nespremenjen.

2. Zoper sklep se je pritožil oškodovani A. A. brez navedbe pritožbenih razlogov in predloga, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka.

3. Na pritožbo je odgovoril obdolženčev zagovornik s predlogom, da višje sodišče pritožbo zavrne oziroma glede A. A. zavrže, saj ni prevzel kazenskega pregona.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede dopustnosti pritožbe oškodovanca A. A. pritožbeni senat pojasnjuje, da pritožnik svoje pritožbe ne vlaga zoper odločitev sodišča, ki bi se nanašala na pravni položaj oziroma procesne pravice oškodovanca kot tožilca, temveč zoper popravni sklep o zapisniku glavne obravnave. Na tej glavni obravnavi pa je bil pritožnik prisoten in zaslišan v svojstvu oškodovanca, zato ima kot oškodovanec tudi pravico do pritožbe zoper popravni sklep o zapisniku te glavne obravnave.

6. Ne drži, da je na podlagi tretjega odstavka 315. člena ZKP v zapisniku možno naknadno popraviti zgolj očitne napake v pisanju, ni pa mogoče dopolnjevati zapisnika. Pritožnik očitno prezre drugo poved te določbe, kjer je jasno navedeno, da sme druge popravke in _dopolnitve zapisnika_ odrediti samo senat. V obravnavani zadevi je stvarno pristojno okrajno sodišče, kjer sodi sodnik posameznik (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1). Skladno s 429. členom ZKP veljajo v postopku pred okrajnim sodiščem posebne določbe, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah pa smiselno druge določbe tega zakona. Glede na to, da poprava zapisnika o glavni obravnavi v teh posebnih določbah ni posebej urejena, se tako tudi v postopku pred okrajnim sodiščem smiselno uporablja tretji odstavek 315. člena ZKP. Ker pred okrajnim sodiščem ni senatnega sojenja, temveč sodi sodnik posameznik, je določbo tretjega odstavka 315. člena ZKP treba razlagati tako, da je v postopku pred okrajnim sodiščem za popravke kot tudi dopolnitve zapisnika pristojen sodnik posameznik. Upoštevaje navedeno je v obravnavani zadevi okrajna sodnica zapisnik o glavni obravnavi po uradni dolžnosti popravila zakonito.

7. Nadalje niso utemeljene pritožbene navedbe, da državna tožilka na glavni obravnavi ni izjavila, da umika obtožni predlog zoper obdolženca. Kot izhaja iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je državna tožilka pojasnila, da besede, domnevno izrečene s strani obdolženca, niso bile resne grožnje, kar je tudi po prepričanju pritožbenega senata moč razumeti kot razloge za umik obtožnega predloga. Resnost grožnje namreč predstavlja zakonski znak obdolžencu očitanih kaznivih dejanj grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Obstoj tega zakonskega znaka se po stališču državne tožilke v konkretnem dokaznem postopku očitno ni potrdil, kar je posledično botrovalo njeni odločitvi o umiku obtožnega predloga.

8. Da je državna tožilka na glavni obravnavi umaknila obtožni predlog, jasno izhaja tudi iz nadaljnjih procesnih dejanj, in sicer je sodišče nemudoma zatem oškodovanca pozvalo, da izjavita, ali prevzemata kazenski pregon. Do takšne procesne situacije lahko pride zgolj v primeru umika obtožnega predloga s strani državnega tožilca – v prvem odstavku 61. člena ZKP je namreč določeno, če državni tožilec umakne obtožnico na glavni obravnavi, mora oškodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne. Zato tudi ni prepričljivo pritožbeno domnevanje, da ni jasno, kaj naj bi državna tožilka nameravala – morebiti doseči poravnavo med obdolženim in oškodovancema ali pa morda odložen pregon. Glede na navedene okoliščine tudi po presoji pritožbenega senata ni dvoma, da je državna tožilka na glavni obravnavi dne 6. 10. 2021 umaknila obtožni predlog zoper obdolženega, pri čemer ta navedba po pomoti očitno ni bila zabeležena na zapisniku o glavni obravnavi.

9. Pritožbene navedbe, da bi moralo v izpodbijanem sklepu pisati, da se doda besedilo _„ODT izjavi, da umika obtožni predlog zoper obdolženca.“_ namesto _„Državna tožilka umika obtožni predlog zoper obdolženca.“_ pa so brezpredmetne. Gre namreč zgolj za slogovne vidike, ki nikakor ne vplivajo na pomen dodanega besedila. Iz besedila jasno in nedvoumno izhaja, da gre za procesno dejanje umika obtožnega predloga s strani državne tožilke na glavni obravnavi skladno z 61. členom ZKP, kar državna tožilka pojmovno lahko stori zgolj z izjavo, ki jo poda na glavni obravnavi.

10. Upoštevaje navedeno je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, pritožbeno zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka pa niso izkazane. Ker pritožbeni senat ni ugotovil kršitev, na katere mora skladno s petim odstavkom 402. člena ZKP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo oškodovanca A. A. zavrnil kot neutemeljeno.

11. Ker oškodovanec A. A. s pritožbo ni uspel, je na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s 6. točko drugega odstavka 92. člena ZKP in taksno tarifno številko 74013 (zavrženje ali zavrnitev drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste) Zakona o sodnih taksah (ZST-1), dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.