Jedro

Stranka z interesom je že ob sprejemu ponudbe podala zahtevo za upoštevanje predkupne pravice kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na prodajano zemljišče, medtem ko je tožnik sicer uveljavljal predkupno pravico kot zakupnik, vendar tega tekom postopka ni izkazal, prvostopenjski organ pa je iz uradnih evidenc ugotovil njegov status kot drugi kmet. Tožnik nikoli ni argumentirano prerekal predkupne pravice kmeta mejaša in njegov prednostni vrstni red, zato je pravilen zaključek, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, da se stranki z interesom odobri navedeni pravni posel.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za povračilo stroškov stranke z interesom C. C. se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je odločil, da se zahtevi C. C. ugodi in se odobri pravni posel sklenjen na podlagi kupne pogodbe SV 200/21 z dne 5. 5. 2021 med prodajalcem A. A. in kupcem C. C. za kmetijsko zemljišče parc. št. 1611/1 k.o. E. Hkrati je organ zavrnil zahtevo za odobritev pravnega posla Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad) ter B. B. V obrazložitvi je navedeno, da je prodajalec A. A. podal na Upravno enoto ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča parc. št. 1611/1 k.o. 0000 - E. za ceno 15.000,00 EUR, ki pa ni del zaščitene kmetije. Ponudba je bila objavljena od 11. 3. 2021 do 10. 4. 2021. V tem času so ponudbo sprejeli tožnik B. B., C. C. ter Sklad. Vlogo za odobritev pravnega posla so dali vsi navedeni. Agencija za okolje je podala izjavo, da ne uveljavlja predkupne pravice po Zakonu o ohranjanju narave. Organ je prejel s strani Sklada dopis, da ni potrebe po ustni obravnavi, enako izjavo je podal C. C., A. A. pa je takšno izjavo podal po telefonu, B. B. pa se na dopis ni odzval. Glede na navedeno se je postopek ugotavljanja predkupne pravice opravil s pregledom uradnih evidenc in priloženih dokazil, pri čemer je bilo ugotovljeno, da ima C. C. status kmeta in ima v lasti zemljišče, ki meji na zemljišče, ki je predmet prodaje. B. B. pa ni dostavil dokazil, vendar je iz uradnih evidenc razvidno, da ima v lasti 23,2 ha zemljišč in je nosilec KMG, kmečko zavarovan ter ima v obdelavi 25,8 ha kmetijskih zemljišč. Tako je bilo ugotovljeno, da ima predkupno pravico C. C. kot kmet mejaš, sledi B. B. kot drug kmet, nato pa Sklad. Vsi navedeni so bili pisno pozvani, da v roku pisno podajo morebitne pripombe v zvezi s predmetno zadevo in o ugotovitvah uradne osebe ter jih posredujejo upravnemu organu. Hkrati so bili opozorjeni, da v kolikor se na dopis ne bodo odzvali, bo upravni organ smatral, da v zvezi s predmetno zadevo nimajo pripomb. Na navedeni dopis se je odzval B. B., ki je napisal, da je on ena izmed strank, ki se je prijavila na razpis nakupa zemljišča ter da želi demokratični, enakopravni in transparentni postopek za vse in je ugovarjal postopku in izrazil željo, da se vsi sestanejo na ustni obravnavi. Upravni organ je v nadaljevanju ugotovil, da je bil B. B. že 18. 6. 2021 pozvan, da se izjasni glede izvedbe ustne obravnave ter dostavi dokazila, s katerimi bo dokazoval predkupno pravico, vendar se kljub podpisani povratnici z dne 21. 6. 2021 na to ni odzval, četudi bi se odzval, bi bil edini, ki bi želel ustno obravnavo in je kljub temu, glede na razmere v državi, ne bi izvedli. Prav tako ni dostavil dokazila za priznanje statusa kmeta, kar pa je sicer bilo ugotovljeno iz uradnih evidenc. Ob dejstvu, da je C. C. predkupni upravičenec v skladu z 23. in 24. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) kot kmet mejaš, je bilo ugodeno njegovi zahtevi za odobritev pravnega posla, zahteve ostalih pa so bile zavrnjene.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil, ponavlja razloge prvostopnega organa ter hkrati ugotavlja, da je po podaji pritožbe s strani tožnika prvostopni organ izvedel ustno obravnavo 2. 12. 2021, na kateri je pritožnik podal svojo izjavo, pri čemer je prvostopni organ ugotovil, da niso bila podana nova dejstva in je pritožbo odstopil v reševanje drugostopnemu organu. Podrobno pojasnjuje, da načelo zaslišanja stranke daje stranki glede na 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Pristojni organ ne sme izdati odločbe preden ne da stranki možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba (146. člen ZUP). Ta možnost pa se lahko da stranki na obravnavi ali izven nje ustno, na zapisnik ali v pisni obliki. Bistvo tega načela pa je, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da uveljavlja svoje pravice oziroma brani svoje koristi ter da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka. Tožniku je bila dana možnost sodelovanja v postopku, saj je bil pred izdajo odločbe seznanjen z ugotovitvami prvostopnega organa, in je imel možnost podati izjavo ter ugovarjati ugotovitvam, prav tako je prvostopni organ po vloženi pritožbi izvedel ustno obravnavo, pri čemer tožnik ni dal takšnih izjav, ki bi lahko vodile v drugačno odločitev prvostopnega organa. Zato je pritožba neutemeljena.

3. Tožnik je vložil tožbo in dopolnitev, kjer navaja, da je v dokumentaciji vidno veliko pravnih napak, ki pa jih P. P. in R. R. nista zasledili. Omenja, da razprave nista upoštevali, zelo zanimivo je tudi, da je primer bil rešen v 14 dneh od razprave, ki so jo imeli 2. 12. V obrazložitvi pa ni ne duha ne sluha. Opozarja, da v obrazložitvi Ministrstvo komaj upošteva njegov mail z dne 15. 8. 2021 in je imel na ta račun pritiske s strani uradne osebe, tudi v času karantene. V vlogi z dne 14. 2. 2022 pa še pojasnjuje, da so razlogi njemu očitni, ker mu dišijo na klientelo. Toliko odpevanja glede mladih kmetov, tukaj pa je vidno, da je zakonodaja namenjena nekaterim. Postopki niso bili vodeni popolnoma transparentno, predlaga soočenje na obravnavi in izmenjavo mnenj z vsemi udeleženci postopka, ter da se upošteva njegovo mnenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je bilo dejansko stanje v postopku glede predkupne pravice pravilno ugotovljeno in da tožnik tega ne osporava. Navedbe, da je v dokumentaciji vidno veliko pravnih napak, so pavšalne in z ničemer konkretizirane ali podprte z dokazi, zato se tožena stranka do njih ne more opredeliti. Dejansko stanje v postopku je bilo pravilno in v celoti ugotovljeno, ni bilo ugotovljenih kršitev pravil postopka, prav tako je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Glede navedb o neupoštevanju razprave z dne 2. 12. 2021 pa tožena stranka pojasnjuje, da se je do te obravnave v drugostopni odločbi opredelila ter poudarja, da tožnik takrat ni dal nobenih novih dejstev, ki bi spremenile odločitev organa prve stopnje. Brezpredmetne so navedbe, da je omenjena pritožba rešena v roku 14 dni od obravnave, saj tožena stranka rešuje pritožbe v vrstnem redu. Poudarja še, da so ji bile upoštevane pravice iz 9. člena ZUP ter da so pavšalne ter nekonkretizirane navedbe tožnika ob pritisku uradne osebe v času karantene ter da je bila prva obravnava najprej razpisana 18. 11. 2021, na katero se je tožnik zaradi okužbe oziroma karantene opravičil in je bila nato ponovno razpisana 2. 12. 2021. 5. Odgovor na tožbo je podala tudi stranka z interesom C. C. po pooblaščencu, ki v zadevi izpostavlja, da je bilo dejansko stanje, relevantno za odločitev, pravilno ugotovljeno, upoštevane so bile določbe ZKZ, pri čemer izpostavlja predkupno pravico C. C. kot kmeta mejaša in je tako predkupni upravičenec po 23. in 24. členu ZKZ kot kmet mejaš. Obširno pojasnjuje in citira veljavno zakonodajo. Opozarja, da so bile upoštevane vse določbe 9. člena ZUP, saj se je imel tožnik možnost izjaviti o vseh navedbah ostalih strank v postopku, da pa je njegovo ravnanje šikanozno oziroma želi zavlačevati postopek s šikaniranjem C. C. Opozarja, da glede na tožbo dejansko stanje v zadevi ni sporno, tožnik nikoli z besedico ni izpodbijal obstoja predkupne pravice kot tudi ne statusa kmeta mejaša in da ima kot tak prednost pri nakupu predmetnega kmetijskega zemljišča. 6. Stranka z interesom A. A. odgovora na tožbo ni podala.

7. Tožnik je v nadaljnjih vlogah opozarja, da ni mogel izkoristiti pravice mladega prevzemnika ter zanika obtožbe protipravnega izigravanja predpisov.

**Odločanje po sodnici posameznici**

8. Senat tukajšnjega sodišča je s sklepom IV U 14/2022 z dne 18. 10. 2022 v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločil, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno vprašanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku.

9. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo. Naroka se je udeležil tožnik ter stranka z interesom C. C. s svojim pooblaščencem, tožena stranka ter stranke z interesom A. A. ter Sklad pa se naroka niso udeležile, so pa predhodno soglašale, da se v zadevi narok ne opravi. Prisotne stranke sestavi sodišča niso ugovarjale. Tožnik je vztrajal pri svoji tožbi, navedel, da mu je bila kršena pravica kot mlademu prevzemniku kmetije na podlagi darilne pogodbe ter omenjal preiskavo, navedb v tej smeri pa na vprašanje sodišča ni posebej specificiral. Dodal je še, da je A. A. na soočenju na upravni enoti ni zanikal, da sta se dogovarjala o možnosti oz. njegovi predkupni pravici. Stranka z interesom C. C. je po pooblaščencu navajal, da je tožnik v postopku zlorabil svoje pravice in ne more izsiliti, da bi prodajalec z njim sklenil pogodbo.

**Dokazni sklep**

10. Sodišče je v zadevi v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo in prebralo listine upravnega spisa ter listine sodnega spisa, in sicer predložene listine tožnika v prilogah od A1 - A7. Ostalih dokaznih predlogov sodišče ni izvedlo, saj je bilo to nepotrebno za razsojo, saj so v zadevi bistvena pravnorelevantna dejstva nesporna.

**K I. točki izreka**

11. Tožba ni utemeljena.

12. Predmet spora je odločitev prvostopenjskega organa o odobritvi pravnega posla C. C. za parcelo št. 1611/1 k.o. 0000 E. na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča prodajalca A. A., ki jo je ta podal za ceno 15.000,00 EUR in zavrnitvi zahteve tožnika za odobritev pravnega posla.

13. Pravna podlaga za odločanje o zadevi je 23. člen ZKZ, ki določa, da pri nakupu kmetijskega zemljišča (če ni glede kmetijskega zemljišča z drugimi zakoni drugače določeno), predkupno pravico uveljavljajo predkupni upravičenci po vrstnem redu, ki je v navedenem členu določen v šestih točkah. Ob upoštevanju dejstva, da je pravni posel sklenjen (pod odložnim pogojem odobrenim s strani upravne enote) s trenutkom, ko upravna enota sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je uveljavljanje predkupnega upravičenja mogoče do tega trenutka oziroma najkasneje do trenutka, ko posameznik poda vlogo za odobritev pravnega posla. Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti.

14. V predmetni zadevi je stranka z interesom C. C. že ob sprejemu ponudbe podal zahtevo za upoštevanje predkupne pravice kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišču (2. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ), medtem ko je tožnik sicer uveljavljal predkupno pravico kot zakupnik, vendar tega tekom postopka ni izkazal, prvostopenjski organ pa je iz uradnih evidenc ugotovil njegov status kot drugi kmet (4. točka 23. člena ZKZ), kar za tožnika tekom postopkov nikoli ni bilo sporno. Pri tem je upravni organ v pravilno izvedenem postopku, v katerem je dal vsem udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah in dokazih nasprotne stranke ter da se izjavijo o vseh dokazih, relevantnih za odločitev, v skladu z 9. členom ZUP. Prvostopenjski organ sprva ni izvedel ustne obravnave, izvedel pa jo je ob prejemu pritožbe tožnika. Upravni organ je po uradni dolžnosti ugotovil, da ima od vseh prijavljenih ponudnikov predkupno pravico in najboljši vrstni red glede na 23. člen ZKZ kot kmet mejaš C. C., za njim je s slabšim vrstnim redom tožnik kot drug kmet, v nadaljevanju pa je Sklad z najslabšim vrstnim redom. Tožnik nikoli ni argumentirano prerekal predkupne pravice C. C. kot kmeta mejaša in njegov prednostni vrstni red, zato je pravilen zaključek, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, da se C. C. odobri navedeni pravni posel. 15. Nekonkretizirane navedbe tožnika v tožbi, da naj v zadevi ne bi bilo razprave, je potrebno zavrniti. Organ je namreč tekom postopka izvedel postopek v katerem je bila tožniku dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, in sicer je tako tožnika že tekom postopka 18. 6. 2021 pozval, da se izjasni glede izvedbe ustne obravnave in dostavi dokaze, kar je razvidno iz povratnice iz dne 21. 6. 2021, vendar se tožnik na to ni odzval, ostale stranke pa so izjavile, da ustne obravnave ni potrebno izvesti. Prav tako je tudi prvostopni organ v svojih ugotovitvah, ki jih je pridobil iz uradnih evidenc, seznanil vse stranke v postopku s tem, da ima C. C. kot kmet mejaš prednostni vrstni red pred tožnikom, čemur tožnik ni ugovarjal. V nadaljevanju je prvostopni organ po pritožbi tožnika razpisal tudi ustno obravnavo 2. 12. 2021, na kateri je tožnik podal svojo izjavo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da niso bila podana nova dejstva in tudi ne novi dokazi, ki bi vplivali na kakršnokoli drugačno odločitev v zadevi.

16. Glede tožnikovih pavšalnih navedb o pravnih napakah v postopku je potrebno poudariti, da jih sodišče ni zasledilo. Tudi navedbe o klienteli in pritiskih na tožnika le navrže in jih ne konkretizira, kaj šele, da bi v tej smeri predložil kakršnekoli dokaze, zato jih sodišče šteje za neosnovane in neutemeljene.

17. Morebitna dogovarjanja s prodajalcem in sklepanje darilne pogodbe, ki ni izkazana, na potek konkretnega postopka ne more vplivati. Poudariti je potrebno, da so določbe ZKZ o uveljavljanju predkupne pravice kogentne in se tožnik, tudi če bi imel sklenjeno pogodbo s prodajalcem, ne more izogniti ZKZ, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev, torej tako imenovani zakoniti predkupni pravici, ki ima absolutne učinke, saj izhaja iz samega zakona. V konkurenci zakonite predkupne pravice s pogodbeno določeno predkupno pravico, je kot močnejšo treba upoštevati zakonito.1

18. Ob upoštevanju dejstva, da je stranka z interesom C. C. uveljavljal predkupno pravico pravočasno oziroma v skladu z zakonsko določenimi roki, se je torej kot mejaš zemljišč, ki se prodajajo, v vrstnem redu imetnikov predkupne pravice iz 23. člena ZKZ, uvrstil na 2. mesto od šestih kriterijev (kmet mejaš) in ima tako prednost pred tožnikom kot drugim kmetom, ki je glede na vrstni red šele na 4. mestu.

19. Sodišče je na podlagi vsega navedenega tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločitve pravilen in zakonit, odločitev pa je pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

20. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.2 Tožnik v zadevi stroškov ni priglasil, zato o njih ni bilo potrebno odločati.

21. Glede zahteve stranke z interesom C. C. za povrnitev stroškov postopka sodišče izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanaša na povrnitev stroškov prizadeti stranki (sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015), da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov izhajati iz določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ne iz določbe 25. člena ZUS-1. Tudi če se upošteva določila ZPP, po mnenju sodišča stranki z interesom ni mogoče priznati priglašenih stroškov. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške in ker je stranka z interesom s svojim predlogom za zavrnitev tožbe uspela, bi bila sicer načeloma upravičena do povračila stroškov postopka, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Potrebni stroški so po mnenju sodišča tisti, ki so pomembni za razjasnitev zadeve oziroma vplivajo na odločitev sodišča. Po presoji sodišča stranka z interesom v odgovoru na tožbo ni podala takšnih navedb, saj je navajala dejstva, ki so že izhajala iz upravnega spisa in jih je sodišče lahko vpogledalo in pri tem ugotovilo njihovo vsebino. Zato s temi navedbami po mnenju sodišča stranka z interesom ni vplivala na odločitev sodišča. Glede na navedeno stranki z interesom priglašeni stroški niso bili priznani.

22. Glede navedb C. C. o krivdno povzročenih stroških tožnika pa je poudariti, da na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca, kar pomeni, da mora navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je moč krivde za njihov nastanek pripisati procesnemu udeležencu. V zadevi sodišče ugotavlja, da ima tožnik ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe in pravico do vložitve tožbe, torej da o njegovih zahtevkih odloča sodišče in ravnanje tožnika v tem postopku, ko je izkoristil vsa zakonita pravna sredstva, ni mogoče šteti za zlorabo pravic.

1 Sodba Upravnega sodišča I U 141/2011. 2 Tožena stranka v tem postopku stroškov postopka ni priglasila.