Jedro

V zadevi ni sporno, da je pritožnik za navedenega delavca za obdobje od 9. 1. 2020 do 9. 2. 2020 že dobil potrdilo A1, katerega izdajo (ponovno) zahteva v tem postopku.

Ker si tožnik z vloženo tožbo, tudi če bi ji bilo ugodeno, ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja, je odločitev Upravnega sodišča, ki je tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pravilna in zakonita. Obstoj zavrnilne odločbe, ki ne posega v pritožnikov pravni položaj, pa sam po sebi ni razlog, ki bi utemeljeval drugačno odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS), št. ... z dne 8. 1. 2020, s katero je ZZZS tožniku zavrnil njegovo vlogo za izdajo potrdila A1, ki jo je tožnik vložil za napotitev za čezmejno izvajanje storitev v Nemčijo za osebo A. A., ker je bila tožniku v zadnjih treh letih več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo (4. člen Zakona o čezmejnem izvajanju storitev).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa Upravno sodišče navaja, da je za obdobje od 9. 1. 2020 do 9. 2. 2020 pritožnik že dobil potrdilo A1 za navedenega delavca, in sicer na podlagi 13. člena Uredbe 883/2004/ES, zato nima pravnega interesa dobiti še enega istega potrdila A1, ki ga je zahteval na podlagi 12. člena te iste Uredbe (zahtevka sta se razlikovala le za en dan, v obravnavanem primeru je šlo za obdobje od 8. 1. in ne 9. 1., vendar je to zanemarljivo).

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnik) zoper izpodbijani sklep vlaga pritožbo, v kateri navaja, da jo vlaga zaradi kršitve ustavnih pravic, bistvenih kršitev določb upravnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče spregledalo, da "prikriti preiskovalni ukrepi spreminjajo značaj postopka o prekršku iz sistemskega zakona o prekrških. To pomeni, da se zadeve ne morejo reševati v hitrem postopku."

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je pritožba nerazumljiva (in se zato lahko tožena stranka sklicuje le na svoje navedbe iz odgovora na tožbo) ter da prikriti preiskovalni ukrepi niso predmet postopka izdaje potrdila A1. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Glede na nepovezanost pritožbenih navedb z vsebino izpodbijane odločitve je Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti presojalo le pravilnost uporabljenega materialnega prava in obstoj absolutnih bistvenih kršitev v upravnem sporu iz tretjega in četrtega odstavka 75. člena ZUS-1. 7. V zadevi ni sporno, da je pritožnik za navedenega delavca za obdobje od 9. 1. 2020 do 9. 2. 2020 že dobil potrdilo A1, katerega izdajo (ponovno) zahteva v tem postopku.

8. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj.1 Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

9. Ker si v tem primeru glede na zgoraj navedeno tožnik z vloženo tožbo, tudi če bi ji bilo ugodeno, ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja, je odločitev Upravnega sodišča, ki je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 (tožba se zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist), pravilna in zakonita. Obstoj zavrnilne odločbe, ki ne posega v pritožnikov pravni položaj, pa sam po sebi ni razlog, ki bi utemeljeval drugačno odločitev.2

10. Ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Sklep VSRS I Up 305/2012 z dne 30. 8. 2012. 2 Sklep VSRS I Up 102/2016 z dne 15. 6. 2016.