Jedro

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v nasprotju s 3. točko prvega odstavka 318. člena ZPP, saj iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se zamudna sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, (I.) da Notarski zapis pogodbe o preužitku z dne 19. 12. 2017 opr. št. 1308/2017 SV Notarja G. K., sklenjen med J. K., rojeno ..., stan. ..., in toženo stranko E. V., rojeno ..., stan. ..., za prenos lastninske pravice v korist tožene stranke in vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo pod Dn. št. ... z dne 27. 12. 2017 glede nepremičnine del stavbe ...-956-38 in nepremičnine del stavbe ...-956-67 v odnosu do tožeče stranke J. F. nima pravnega učinka, koliko je potrebno za poplačilo zapadle terjatve tožeče stranke v višini glavnice v znesku 173.765,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 3. 2018 dalje iz naslova terjatve, ki jo ima zoper J. K. in je predmet postopka, ki se vodi pod opr. št. P 214/2018 Okrožnega sodišča v Celju; in (II.) da je tožena stranka E. V. dolžna za izterjavo terjatve tožeče stranke J. F., ki jo ima zoper J. K. in je predmet postopka pod opr. št. P 214/2018 Okrožnega sodišča v Celju, v višini glavnice v znesku 173.765,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 3. 2018 dalje, dovoliti izvršbo na njej do celote lastni nepremičnini del stavbe ...-956-38 in del stavbe ...-956-67, ki ju je pridobila v last z Notarskim zapisom pogodbe o preužitku z dne 19. 12. 2017, opr. št. 1308/2017 SV Notarja G. K., sklenjenim med J. K., rojeno ..., stan. ... in toženo stranko E. V., rojeno ..., stan. ... .

2. Tožena stranka se je zoper zamudno sodbo pritožila zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog, na kar je bila tožena stranka pravilno opozorjena v pravnem pouku zamudne sodbe. V pritožbi sodišču očita, da je neutemeljeno štelo odgovor na tožbo kot zamujen in da je zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določbo 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj jo je izdalo na podlagi nesklepčne tožbe. Tožena stranka višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano zamudno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in odloči, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka oziroma zgolj podredno, da izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Ostale pravno pomembne pritožbene navedbe so povzete in presojene v nadaljevanju obrazložitve.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zamudna sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe v tožbi. Sodišče prve stopnje mora glede na pogoje, določene v 318. členu ZPP pred izdajo zamudne sodbe preveriti, ali je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in ali ta dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je tožbi predložila tožeča stranka sama, ali s splošno znanimi dejstvi.

6. Sodišče prve stopnje je iz vročilnice, pripete k l. št. 12 spisa, pravilno ugotovilo, da tožbe in poziva na odgovor na tožbo toženi stranki ni bilo mogoče osebno izročiti in da obojega ni bilo mogoče izročiti kakšnemu odraslemu članu njenega gospodinjstva. Zato je bilo dne 7. 2. 2019 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora tožena stranka prevzeti. Ker tožena stranka pisanja ni dvignila v roku 15 dni, odkar ji je bilo puščeno obvestilo, ji je bilo pisanje po preteku tega roka, dne 25. 2. 2019, puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se pisanje, ker ga naslovnik ni dvignil v roku 15 dni, šteje za vročeno s potekom tega roka. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da je bila tožba s pozivom na odgovor nanjo toženi stranki vročena 22. 2. 2019 (fikcija vročitve), da se je 30-dnevni rok za vložitve odgovora na tožbo iztekel dne 25. 3. 2019 in da je prepozen odgovor na tožbo, ki ga je tožena stranka poslala sodišču priporočeno po pošti dne 27. 3. 2019. Tožena stranka zmotno meni, da je bila toženki tožba s pozivom vročena dne 25. 2. 2019, in sicer takrat, ko ji je poštni uslužbenec sodno pošiljko pustil v poštnem nabiralniku. Takrat je bilo namreč pisanje puščeno v predalčniku, dočim je fikcija vročitve nastopila 22. 2. 2019, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato ni relevantno, da si je toženka datum 25. 2. 2019 na kuverti tudi zabeležila in na ta dan vezala štetje 30-dnevnega roka za vložitev odgovora na tožbo. Na pravilnost sprejetega zaključka sodišča prve stopnje o fikciji vročitve ne more vplivati, da se je toženkin pooblaščenec zanesel na toženkino informacijo, da ji je bila tožba s prilogami vročena dne 25. 2. 2019, saj bi se moral kot odvetnik, torej strokovnjak s pravnega področja, prepričati o datumu vročitve in ne le se zanesti na podatek o vročitvi, ki ga je prejel s strani stranke, saj se mora sam seznaniti s celotnim procesnim gradivom in v zvezi s tem tudi preveriti, ali so v teku kakšni roki. Tudi ne drži, da toženka ni bila na ustrezen način seznanjena s pravili vročanja, kot to izhaja iz četrtega odstavka 142. člena ZPP, kjer je navedeno, da je potrebno naslovnika v obvestilu iz tretjega odstavka opozoriti, da se v primeru, če pisanja ne dvigne v 15 dneh, šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Tožena stranka v pritožbi ne trdi, da obvestila iz tretjega odstavka 143. člena ZPP ni prejela, pač pa, da takšnega opozorila ni prejela, čemur pa ni moč slediti. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da je bilo 7. 2. 2019 obvestilo puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je uporabilo za vročanje tožbe s prilogami in poziva na odgovor na tožbo ovojnico za vročanje, kot jo določa Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku. V skladu s tem pravilnikom pa je gornje opozorilo navedeno v pravnem pouku na zadnji strani obvestila o prispelem pismu.

7. Pritrditi pa je potrebno pritožnici, da je sodišče prve stopnje izpodbijano zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, saj jo je izdalo na podlagi nesklepčne tožbe.

8. Tožena stranka utemeljeno opozarja, da se tožbeni zahtevek nanaša na terjatev, ki je predmet pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju P 214/2018, kar je tožeča stranka sama navedla v tožbi in celo predlagala prekinitev tega postopka do rešitve predhodnega vprašanja o veljavnosti Notarskega zapisa pogodbe o preužitku z dne 19. 12. 2017 opr. št. 1308/2017 SV, o čemer teče pravda P 214/2018. V pravdni zadevi P 214/2018 namreč J. J. F. s tožbo zahteva od J. K. tudi vrnitev nepremičnine, podredno pa denar, s katerim je bil opravljen nakup nepremičnine, oziroma vrnitev njene vrednosti, kar pa je bistveno za presojo sklepčnosti predmetne Paulijanske tožbe. Tožena stranka pravilno izpostavlja, da tožbena zahtevka izrecno vsebujeta navedbo terjatve, ki je sporna, saj je predmet postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. P 214/2018, in to v obliki podrednega tožbenega zahtevka. Od rešitve predhodnega vprašanja, ali je veljaven pravni posel, ki je predmet izpodbojne tožbe, pa je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka, ki je povezan s podrednim tožbenim zahtevkom v pravdi P 214/2018. Pritožbeno sodišče sprejema razlago tožene stranke, da če bi namreč sodišče v pravdi P 214/2018 pravnomočno odločilo o neveljavnosti pravnega posla, potem pravnih sankcij v obliki izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj ne bi bilo mogoče niti dopustno uveljaviti. Pojavil bi se pravni položaj obstoja dveh sodb, pri čemer bi najprej obstajala (zamudna) sodba, da je notarski zapis v relativnem smislu (v razmerju do tožnika) brez pravnega učinka, nato pa bi bil isti pravni posel ugotovljen kot (absolutno) neveljaven z ničnostno sankcijo, prav tako bi bil ugotovljen obstoj lastninske pravice na nepremičninah v korist tožnika. Tožena stranka utemeljeno navaja, da bi bil takšen pravni položaj nevzdržen, in da je zato tožeča stranka pravilno predlagala prekinitev te pravde do pravnomočne odločitve v zadevi P 214/2018, čemur pa sodišče prve stopnje, kot izhaja iz 10. točke obrazložitve izpodbijane zamudne sodbe ni sledilo. Tožena stranka pravilno sklepa, da če bi sodišče v pravdi P 214/2018 ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, o podrednem (da je tožena stranka J. K. dolžna tožniku J. F. v roku 15 dni plačati 173.765,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje) sploh ne bi odločalo, kar pomeni, da denarna terjatev v višini 173.765,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 3. 2018 dalje, kot se tožbeno uveljavlja, ne bi nikoli obstajala. Za neobstoječo terjatev pa ni mogoče uveljavljati izpodbojne sankcije v obliki Actio Pauliana, saj je obstoj terjatve konstitutivni element izpodbojne tožbe (prvi odstavek 255. člen OZ). Oziroma povedano drugače: če ni terjatve upnika, potem tudi ni mogoče zahtevati izpodbijanja dolžnikovega pravnega dejanja na podlagi določil 255. in naslednjih členov OZ. Pravilno tožena stranka opozarja, da bi se enaka situacija pripetila tudi v primeru zavrnitve vseh tožbenih zahtevkov v pravdi P 214/2018. Glede na to, da se izpodbojni tožbeni zahtevek izrecno sklicuje na ″terjatev tožeče stranke v višini glavnice v znesku 173.765,00 EUR s pp. iz naslova terjatve, ki jo ima zoper J. K. in je predmet postopka, ki se vodi pod opr. št. P 214/2018 Okrožnega sodišča v Celju...″, se izkaže, da je že sama tožeča stranka tožbeno vezala ugotovitev obstoja terjatve na usodo izida pravde P 214/2018. Tožena stranka tako pravilno sklepa, da se v primeru, da v sodnem postopku P 214/2018 ne bo ugotovljen obstoj terjatve, izkaže, da pravno sobivanje izpodbijane zamudne sodbe in zavrnilne sodbe v P 214/2018 ne bi bilo mogoče, niti ne bi bilo pravno dopustno. Po obrazloženem se tako izkaže, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da vprašanje ničnosti notarskega zapisa pogodbe o preužitku, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek v postopku P 214/2018 v obravnavanem postopku ne predstavlja rešitve predhodnega vprašanja in da zato ni podlage za prekinitev postopka po 206. členu ZPP, in zmotno zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih OZ določa za zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem izdalo zamudno sodbo v nasprotju s 3. točko prvega odstavka 318. člena ZPP, saj iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob upoštevanju, da gre v tej zadevi za razveljavitev zamudne sodbe zaradi nesklepčnosti, kar v nadaljevanju postopka, v kolikor sodišče ne bo postopka prekinilo oziroma samo reševalo predhodnega vprašanja, terja postopanje prvostopenjskega sodišča v zvezi z odpravo nesklepčnosti glede na tretji in četrti odstavek 318. člena ZPP, kršitve postopka, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče glede na njeno naravo in zaradi varstva pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ne more samo odpraviti; z razveljavitvijo zamudne sodbe in vrnitvijo zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje pa tudi ne bo kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je bilo pritožbi ugodeno že iz zgoraj navedenih razlogov, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati še preostalih pritožbenih navedb.

9. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Proti temu sklepu je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, v katerem delu se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če stranka vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.