Jedro

Krivdno povzročeni so tudi stroški postopka, ki je bil povzročen po nepotrebnem in ki udeležencem ni prinesel nobene pravne koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Pravdni strani krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno odločalo o stroških nepravdnega postopka zaradi prepovedi nasilnih dejanj po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Predlagateljici je naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu v petnajstih dneh plačati 992,81 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tak sklep se zaradi bistvene kršitve 11. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje predlagateljica. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno tolmačilo pojem krivde iz petega odstavka 35. člena ZNP. Pojem krivde po tej določbi zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka, kar se predlagateljici niti ne očita. Očita se ji zloraba pravice do pravnega sredstva, a sodišče elementov zlorabe pravice ni ugotovilo. Za krivdo ne zadostuje malomarnost, pravnemu standardu zlorabe pa ustrezajo le dolozna dejanja, pri katerih je izkazan namen škodovati drugemu.

Sklicevanje sodišča na to, da se hčeri nasprotnega udeleženca nista bali in da sta si močno želeli imeti stike z njim, v ničemer ne utemeljuje zlorabe pravice, ki se očita predlagateljici. Sodišče bi moralo ugotoviti, ali je predlagateljica ob sami vložitvi predloga vedela za njegovo neutemeljenost in ji dokazati, da ga je vložila z namenom škodovanja nasprotnemu udeležencu. Ta vprašanja bi moralo presojati po stanju ob vložitvi predloga za prepoved približevanja in ne po stanju, ki je obstajalo skoraj eno leto po vložitvi, ko se je situacija že bistveno spremenila. Če bi sodišče upoštevalo to, bi ugotovilo, da predlagateljica ni zlorabila pravice do pravnega sredstva. Tudi hčeri sta bili posredni žrtvi družinskega nasilja v smislu 4. člena ZPND, kar je sodišče prve stopnje popolnoma prezrlo. Predlagateljica je na podlagi vseh navedb, ki jih je podala v predlogu, utemeljeno verjela, da sta hčeri žrtvi družinskega nasilja. Njen predlog je bil vložen zaradi zaščite mladoletnih hčera pred družinskim nasiljem in ne z namenom škodovanja nasprotnemu udeležencu.

Zmotna je tudi ocena sodišča, da je strošek za sodnega izvedenca nastal le zaradi presoje ukrepov po ZPND v odnosu do mladoletnih hčera udeležencev. Sodišče je postavilo tudi vprašanje, ali je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji po razpadu zakonske zveze vplival na to, kako hčeri dojemata starša in njuna prispevka k razpadu zveze in ali je oče s svojimi ravnanji onemogočal materina vzgojna ravnanja. Ta del izvedenskega mnenja se je nanašal na razmerje med predlagateljico in nasprotnim udeležencem in na trditve, da ji povzroča psihične bolečine tudi tako, da jo omalovažuje kot mater.

Nobene osnove nima stališče, da je nasprotni udeleženec upravičen tudi do polovice preostalih stroškov. Povsem enaki stroški bi mu nastali tudi v primeru, da se prepoved približevanja hčerama v postopku ne bi obravnavala.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPND nima posebnih določb o stroških postopka, uporabljajo se torej določbe ZNP. V skladu z določbo 1. odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec nepravdnega postopka praviloma krije svoje stroške. V skladu s 5. odstavkom 35. člena ZNP pa mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se mu je primerilo. Sodna praksa je že nekajkrat zavzela stališče, da so krivdno povzročeni stroški tudi stroški postopka, ki je bil povzročen po nepotrebnem(1). Kot krivdno povzročene je štelo tudi stroške “izjalovljenega“ postopka, ki za udeležence postopka ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete(2). Krivdno povzročeni stroški v smislu petega odstavka 35. člena ZNP torej nikakor niso le stroški, ki jih udeleženec postopka povzroči z zavlačevanjem postopka, kot zmotno meni pritožnica. Za takšno stališče ni nobene pravne podlage. Višje sodišče je že v svojem sklepu z 22. 4. 2015 obrazložilo, da so tudi stroški, povzročeni z zlorabo postopka po ZPND (na kar se je skliceval nasprotni udeleženec), krivdno povzročeni.

6. Posebnost postopka v tej zadevi je, da sodišče prve stopnje v celotnem obdobju trajanja veljavnosti ukrepov, izrečenih po ZPND, ni uspelo vsebinsko odločiti o ugovoru nasprotnega udeleženca oziroma izčrpati njegovih pravno pomembnih ugovorov(3). Po ustavitvi postopka, ki je bila posledica poteka najdaljšega možnega obdobja veljavnosti ukrepov, nasprotni udeleženec ni imel več pravnega interesa, da bi sodišče odločilo o njegovem ugovoru. Tako je prišlo do situacije, ko upravičenost izrečenih ukrepov (drugače povedano: vprašanje, ali je postopek prinesel kakršnokoli vsebinsko kvaliteto) ni bila vsebinsko presojena niti pred sodiščem prve stopnje. Navedbe nasprotnega udeleženca pa so bile takšne, da so precej močno kazale na to, da ta postopek za udeležence ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete (vsaj kolikor se tiče dela postopka, ki se je nanašal na razmerje med nasprotnim udeležencem in hčerama udeležencev postopka, ki je v pritožbenem postopku še edini odločilen)(4).

7. Da postopek v tem delu ni prinesel prav nobene vsebinske kvalitete, prej nasprotno, kot utemeljeno ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je nedvomno pokazal dokaz z izvedencem psihologom, ki ga je sodišče pridobilo 12. 12. 2014. Višje sodišče ugotovitve sodišča prve stopnje o tem vprašanju sprejema.

8. Tožnica v pritožbi navaja, da sta (bili) hčeri pravdnih strank žrtvi družinskega nasilja v smislu četrtega odstavka ZPND, ker sta bili prisotni ob prepirih med predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ko je nasprotni udeleženec predlagateljico žalil, njegovemu ravnanju, ko je hodil okoli bloka in s palico dvigoval rolete. Toženčevo nasilje vidi še v tem, da je dekleti večkrat dnevno klical in ju spraševal o predlagateljici, podobno ravnal še s telefonskimi sporočili, klical dekleti v poznih večernih in nočnih urah ter poskušal preko njiju vplivati na predlagateljico.

9. Pritožnica ima sicer prav, da je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (2. odstavek 4. člena ZPND). Vendar pa je treba poudariti, da so otroci včasih žal prisotni ob nesoglasjih in prepirih med staršema. To seveda ni dobro ali idealno, vendar še ni nujno nasilje v družini. Ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov zaradi preprečevanja nasilja je odločilno vsaj še to, kako otroci situacijo doživljajo. Vsako ravnanje staršev, ki predstavlja odklon od idealnega starševanja, ni nasilje v družini in nikakor ne more in ne sme povzročiti prekinitve stikov med starši in otroci.

10. Glede na opisano pa so pomembne prav ugotovitve, ki jih je na podlagi pojasnil izvedenca v svojem sklepu nanizalo sodišče prve stopnje. Izvedenec je poudaril, da se hčeri nasprotnega udeleženca ne bojita in se ga nikdar nista bali ter da sta si stike z njim želeli. Prav tako je ugotovilo, da sta bili deklici zaradi prepovedi stikov vznemirjeni in žalostni. Nobenemu od teh zaključkov pritožnica ne nasprotuje. Vse opisano bi običajno skrbna mati morala opaziti in vedeti. V takšni situaciji pa predlog, ki je povzročil popolno odsotnost stikov med očetom in deklicama, ki je trajala kar eno leto, ni prinesel prav nobene vsebinske koristi. Stroški, ki so nastali zaradi tega dela postopka so torej nedvomno krivdno povzročeni v smislu 5. odstavka 35. člena ZNP. Pritožbeno sklicevanje na to, da je zloraba postopka lahko le namerna in da je ni mogoče zagrešiti iz malomarnosti, je neutemeljeno. Predloga za prepoved približevanja otrokoma, ki si stikov z očetom želita in jima ne škodijo, pa tudi ni mogoče vložiti iz malomarnosti. Odločitev, da mora toženka kriti tisti del stroškov, ki se nanaša na prepoved približevanja deklicama, je torej pravilna.

11. Pravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, katere stroške in v kakšni višini mora tožnica povrniti. Izvedenec je bil postavljen prav zaradi izreka ukrepa glede otrok. Tudi vprašanje, ki ga v pritožbi citira pritožnica, se nanaša na odnos do otrok, ne pa na utemeljenost izreka ukrepov za zaščito predlagateljice. Popolnoma neutemeljeno je ugibanje, da bi povsem enaki stroški tako po vrsti kot po višini nasprotnemu udeležencu nastali tudi v primeru, če se prepoved približevanja hčerama v postopku ne bi obravnavala.

12. Pritožba torej ni utemeljena, razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 24. členom ZPND).

13. V skladu z določbo 1. odstavka 35. člena ZNP udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1919/2014 z 31. 7. 2014 in I Cp 1733/2014 s 3. 9. 2014. Op. št. (2): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1299/2014 z 9. 6. 2014. Op. št. (3): Kateri so bili ti ugovori, je to sodišče izčrpno navedlo v 15. točki obrazložitve sklepa IV Cp 1932/2014 s 16. 7. 2014. Op. št. (4): Na kar je to sodišče konkretno in obsežno opozorilo že v sklepu IV Cp 1932/2014 s 16. 7. 2014 (14. in 15. točka sklepa).