Jedro

V primerih, ko je zaradi slabe medsebojne komunikacije staršev mogoče utemeljeno pričakovati, da bo to na škodo izvajanja stikov, mora biti v izreku sodne odločbe jasno določeno, kdaj in koliko časa poteka posamezni stik.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se prva dva odstavka glasita:

"Stiki ml. A. A. z očetom B. A. do dopolnjenega tretjega leta starosti ml. A. A. potekajo ob sredah od 15.00 do 18.00 ure, in sicer pride oče na stik s hčerjo na materin dom, in ob sobotah od 15.00 do 18.00 ure, in sicer mati pripelje A. A. na očetov dom,

V obdobju od dopolnjenega tretjega leta do dopolnjenega petega leta starosti ml. A. A. stiki potekajo na 14 dni ob sobotah od 10.00 do 18.00 ure, prevoz na stik si starša delita na način, da vsak od njiju opravi vožnjo v eno smer. V tednu, ko ni vikend stika, ima ml. A. A. stik z očetom ob sredah od 15.00 do 18.00 ure, in sicer jo pride iskat in pripelje nazaj oče."

II.V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani tretji in četrti odstavek II. točke izreka ter točki III in IV izreka potrdijo.

III.Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ml. A. A., roj. 2022, zaupalo v varstvo in vzgojo predlagateljici (točka I izreka). V II. točki izreka je določilo stike med ml. A. A. in nasprotnim udeležencem: do dopolnjenega tretjega leta starosti A. A. potekajo dvakrat tedensko na način, da enkrat oče pride na stik s hčerko na materin dom za čas dveh do treh ur, drugič pa mati pripelje A. A. na stik na očetov dom za čas od dveh do treh ur, pri čemer se glede dneva in ure stika dogovorita starša; v obdobju od dopolnjenega tretjega leta do dopolnjenega petega leta starosti A. A. stiki potekajo tako, da z očetom preživi en dan v vsakem drugem vikendu za čas šest do osem ur, v tednu, ko ni vikend stika, pa enkrat med tednom za čas od dveh do treh ur, pri čemer se za dan in uro stika dogovorita starša, prevoz na stik pa si delita tako, da vsak od njiju opravi vožnjo v eno smer; od dopolnjenega petega leta starosti dalje A. A. vsak drugi vikend preživi pri očetu od petka popoldne do sobote do 18.00 ure ali od sobote do nedelje do 18.00 ure, v tednu, ko ni vikend stika, se stik izvede med tednom za čas od dveh do treh ur, dan in uro stika med tednom dogovorita starša sporazumno, prevoz na stik pa si starša delita tako, da vsak od njiju opravi vožnjo v eno smer; drugačen obseg in način izvajanja stikov ter stike med prazniki in počitnicami dogovorita starša sporazumno. V točki III izreka je nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo 300 EUR preživnine mesečno, v točki IV izreka pa, da je dolžan plačati zapadle obroke preživnine v višini 1.650 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka V izreka).

2.Pritožuje se nasprotni udeleženec zoper odločitvi o izvajanju stikov in višini preživnine.

Meni, da je podana bistvena kršitev določb postopka. Sodišče ga je sicer poučilo, da si lahko zagotovi zastopanje po pooblaščencu in da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, a mu ni dalo možnosti, da bi se tega poslužil, ker je glavno obravnavo na naroku končalo. Ker ni imel zagotovljene enake možnosti zastopanja, določena dokazila prilaga šele v pritožbi.

V zvezi s stiki s hčerko navaja, da sta se s predlagateljico sprva lahko dogovorila za stike in so bili ti redni vse do septembra 2024, ko je bilo izvajanje stika zaradi nastrojenosti predlagateljice popolnoma nemogoče. Predlagateljica je svoj odnos spremenila po uvedbi tega postopka. Tudi po prejemu izpodbijanega sklepa mu predlagateljica ne želi omogočiti stika, deležen je le očitkov in zmerjanja, zato meni, da bi bilo potrebno v sklep navesti kateri dan v tednu in od katere do katere ure naj se stiki izvajajo. Predlaga, da stiki potekajo vsako sredo od 14.00 ure, ko A. A. prevzame v vrtcu, do 17.00 ure, ko jo vrne na dom matere, ter ob sobotah, ko A. A. mama pripelje ob 14.00 uri na dom očeta in jo ob 17.00 uri pride iskat. V času izvajanja stikov naj bo predlagateljica v bližini, vendar ne neposredno navzoča ob otroku, razen prva dva meseca, ko naj bo sprva prisotna in se nato postopno umika. Predlagateljica naj A. A. pripravi na stik. Po petem letu starosti A. A. je treba vikend stik raztegniti tako, da bodo potekali od petka po vrtcu oz. šoli, do nedelje do 18.00 ure, ko jo bo prišla mati iskat na dom očeta. Kmetija ni za otroka nevarno okolje, kot želi prikazati predlagateljica.

Pri dosoji preživnine je sodišče premalo kritično presojalo dejanske stroške ml. A. A.. Pri izračunu stanovanjskih stroškov je upoštevalo tudi vplačilo v rezervni sklad, vodenje rezervnega sklada ter investicijskega vzdrževanja, kar vse je namenjeno vzdrževanju ali povečanju vrednosti stanovanja in je v korist lastnika, ne uporabnika stanovanja. Preveriti bi bilo treba, ali račune za stanovanje v resnici plačuje predlagateljica ali njena mati, ki je lastnica stanovanja. Neutemeljeno je sodišče priznalo strošek za plenice in vlažilne robčke, saj je A. A. stara dve leti in je vprašanje, če plenice še potrebuje in v kakšnem obsegu, vsekakor pa jih ne bo več dolgo potrebovala. Pretiran je znesek iz naslova mesečne opreme in športnih pripomočkov ter izobraževanja v višini 30 EUR mesečno. Pripomočke, kot je stolček za hranjenje, se kupi le enkrat, avto sedež morda dvakrat ali trikrat, pri čemer se starega proda, za športne pripomočke je A. A. še premajhna, vstop v bazene je zanjo brezplačen; znesek iz tega naslova ne more preseči 20 EUR mesečno. Napačno je sodišče ugotovilo premoženjske zmožnosti staršev. Predlagateljica je v mesecu decembru 2023 prejela 1.614,98 EUR plače in to brez dodatkov za prehrano in prevoz - njeni dohodki so višji, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Na drugi strani pa ni sprejelo dejstva, da je nasprotni udeleženec zaposlen na kmetiji in prejema mesečni dohodek v višini 350 EUR, ima pa pokrite stroške bivanja, hrane in osnovnih potrebščin. Dohodek iz naslova prodaje mleka znaša med 8.000 do 14.000 EUR, vendar pa so trenutno izdatki kmetije višji kot dohodki. Prilaga račune. Kmetija ima potencial, vendar je v fazi rasti, zato so dohodki nizki. Dodatnega zaslužka ni sposoben pridobiti, ker delo na kmetiji poteka cel dan. Če bi se zaposlil drugje, bi lahko glede na doseženo izobrazbo pričakoval manj kot minimalno plačo. Predlagateljica prejema tudi 120 EUR otroškega dodatka. Poudarja, da ima še eno preživninsko obveznost. Glede na vse to preživninske obveznosti obeh staršev ne morejo biti enake. Več kot 180 EUR mesečno ne more plačati. Posledično podaja tudi pritožbo zoper odločitev o višini zneska, ki ga mora plačati na račun že zapadlih preživnin.

3.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritožnik se sklicuje na novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Stikov z A. A. nasprotnemu udeležencu ne preprečuje. V resnici nasprotni udeleženec ne prihaja na stik ali pa na stik zamuja. Ni sposoben niti fizično niti psihično poskrbeti za otroka in mu mora dajati navodila glede skrbi za A. A., kar on sprejme zelo odklonilno. Zato se ne strinja, da bi stiki potekali na način, kot je predlagal nasprotni udeleženec. V zvezi z zneskom preživnine navaja, da A. A. plenice še vedno uporablja. Njena povprečna plača je 1.050 EUR, v decembru 2023 je prejela dodatek za poslovno uspešnost, kar ni reden del njene plače. Otroški dodatek, ki ga prejema, se je medtem znižal, povišal pa strošek za vrtec.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku uporablja sladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede uporabe materialnega prava ter v drugem odstavku 350. člena ZPP taksativno naštetih procesnih kršitev. Ugotavlja, da je postopek tekel zakonito in je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, izpodbijane odločitve so tudi ustrezno obrazložene.

6.Procesne pravice so bile nasprotnemu udeležencu zagotovljene. Predlog predlagateljice, s katerim se je začel postopek, mu je bil vročen skupaj z obvestilom, da lahko nanj odgovori v roku 30 dni ter glede možnosti zastopanja po pooblaščencu. Nato je bil dvakrat pozvan k podaji soglasja za mediacijo. Vročeni sta mu bili tudi mnenje CSD in pripravljalna vloga predlagateljice. Na nič od tega ni reagiral. Odzval se je le na vabilo na glavno obravnavo in prišel na narok, kjer je bil ponovno opozorjen na možnost zastopanja po pooblaščencu, ki je odvetnik ter možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Iz zapisnika o naroku 2. 9. 2024 izhaja, da je kljub opozorilu in dejstvu, da je predlagateljico zastopala odvetnica, sam podajal navedbe ter odgovarjal na vprašanja. Povedal je, da je seznanjen s stroški, ki ji je navedla predlagateljica, in podal predlog, da bi plačeval preživnino 150 EUR na mesec, ker da več denarja nima, da ima še eno hči, za katero plačuje preživnino 188,91 EUR mesečno. V zapisniku o naroku in prepisu zvočnega posnetka zaslišanj ni zabeleženo nič, kar bi vzbudilo dvom v sposobnost razumevanja nasprotnega udeleženca. Podatki spisa ne izkazujejo, da nasprotni udeleženec ni razumel sodnih pisanj in kaj se je dogajalo na naroku oziroma o čem teče postopek. Očitno je bilo, da je sprejel odločitev, da se v postopku na prvi stopnji zastopa sam (po prejemu odločitve sodišča prve stopnje pa je za zastopanje pooblastil odvetnico). Želje po preložitvi naroka ni izrazil in tudi ni imel pripomb na sklep sodišča, da se glavna obravnava sklene, sklep pa bo izšel pisno po pridobitvi podatkov o dohodkih od kmetije. Očitek pritožbe, da mu sodišče zaradi kršitve pravil postopka (pri čemer ne navede, katere postopkovne določbe naj bi bile kršene) ni zagotovilo enakih možnosti obravnavanja, po obrazloženem ni utemeljen.

7.Sodišča (in drugi državni organi) so pri odločanju dolžna ukreniti vse, da v dani situaciji maksimirajo korist otroka (7. člen Družinskega zakonika - DZ). V korist otroka je, da je povezan z obema staršema. Zato je sodišče ob odločanju o stikih otroka z nerezidenčnim staršem dolžno odločiti na način, da se bodo stiki med njima ohranili. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je komunikacija med udeležencema slaba, komunicirata le preko sms sporočil o tem, kdaj bodo potekali stiki nasprotnega udeleženca z A. A.. Iz navedb in izpovedbe obeh udeležencev izhaja, da se tudi o tem pogosto ne uspeta sporazumeti. V primerih, ko je zaradi slabe medsebojne komunikacije staršev mogoče utemeljeno pričakovati, da bo to na škodo izvajanja stikov, mora biti v izreku sodne odločbe jasno določeno, kdaj in koliko časa poteka posamezni stik.1 Višje sodišče je zato delno ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in določilo, da stiki do dopolnjenega 5. leta starosti A. A. med tednom potekajo ob sredah, vikend stiki pa ob sobotah ter določilo ob katerih urah potekajo. Upoštevalo je mnenje CSD glede ustrezne količine stikov A. A. z očetom ter dejstvo, da predlagateljica ni nasprotovala pritožbi glede dni v tednu, ko naj se izvajajo stiki - da naj potekajo ob sredah in sobotah. Pri določitvi ure stikov je upoštevalo, da ima A. A. težave s sprejemanjem nasprotnega udeleženca in je predlagateljica tista, ki lahko najbolj pomaga pri ponovni vzpostavitvi stika med njima. Predlagateljica je izpovedala, da po A. A. hodi v vrtec ob 14.30 uri, zato se je višje sodišče odločilo, da se stiki pričnejo ob 15. uri. Pritožbeno sodišče apelira na predlagateljico, da A. A. zaradi zagotovitve njenih koristi pripravi na stik z očetom in ob predajah aktivno sodeluje ter pomaga deklici. Na stikih naj bo navzoča, kolikor bo to potrebno.

8.Pričakovati je, da se bo A. A. do petega leta starosti navadila na očeta ter stike z njim in se bo tudi komunikacija med udeležencema toliko izboljšala, da se bosta sposobna dogovoriti o izvajanju stikov, ki so v izpodbijanem sklepu določno navedeni. Predlog, da bi stiki med vikendom potekali od petka do nedelje, nasprotni udeleženec utemeljuje le s tem, da je tak v Sloveniji običajen obseg vikend stikov. Stike mora sodišče določiti glede na okoliščine konkretnega primera, te pa je upošteval CSD, ko je podal mnenje o dolžini vikend stika. Nasprotni udeleženec ves čas poudarja, da na kmetiji dela cel dan, predlagateljica pa, da se nasprotni udeleženec, tudi ko ni delal, ni ukvarjal z A. A.. CSD je strokovni pomočnik sodišča, njegovo mnenje ima izvedenskemu mnenju podobno težo - šteje se kot izpovedba osebe, ki ima o dejstvih posebno strokovno znanje (108. člen ZNP-1). Pripomb na mnenje nasprotni udeleženec ni podal. Pritožbeno sodišče je odločitev prvostopenjskega sodišča o stikih po dopolnjenem petem letu starosti A. A. (tretji odstavek točke II izreka) potrdilo.

9.Tudi v odločitev sodišča prve stopnje glede možnosti drugačnega dogovora staršev v zvezi s stiki očeta z A. A. in izvajanja stikov med počitnicami in prazniki v primeru sporazuma udeležencev (četrti odstavek točke II izreka izpodbijanega sklepa) pritožbeno sodišče ni poseglo. Pritožba te odločitve ne izpodbija konkretizirano, uradoma upoštevnih kršitev pa ni.

10.Jasnih ter z računi in drugimi dokazili podprtih navedb predlagateljice o stroških, ki jih ima s preživljanjem A. A., nasprotni udeleženec na prvi stopnji ni prerekal, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je potrebe A. A. ocenilo ob upoštevanju navedb predlagateljice in splošno znanih dejstev o cenah ter potrebah otrok.

Predlagateljica je z računi izkazala višino stroškov za stanovanje, v katerem bivata z A. A.. Stroški vzdrževanja in upravljanja so del stroškov, ki jih je treba plačati, da se stanovanje lahko uporablja in jih je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri izračunu stanovanjskih stroškov. Ali račun za stanovanjske stroške v resnici plačuje predlagateljica, za odločitev o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca ni odločilno. Otroka sta dolžna preživljati starša in če enemu od staršev kdo pri tem pomaga, to drugega starša ne razbremeni njegove preživninske obveznosti. Stroškom za plenice in vlažilne robčke nasprotni udeleženec na prvi stopnji ni ugovarjal. Pritožbene navedbe v zvezi s tem so sicer prepozne, a višje sodišče vseeno pojasnjuje, da sodišče ugotavlja dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave in takrat je A.A. plenice še potrebovala. Pritožnik navedb o zmanjšanju stroškov za preživljanje A. A. ni izkazal. Splošno znano je, da se stroški za preživljanje otrok z leti prej povečujejo kot zmanjšujejo. Za hranjenje majhnega otroka je potreben stolček in drugi pripomočki, za varno vožnjo poseben sedež, ipd., ko otrok raste, pa potrebuje drugačno opremo in rekvizite, vključno s športnimi (npr. poganjalček, malo kolo, …), udeležuje se več dejavnosti, tudi plačljivih prireditev, itd. Določanje ustreznega zneska preživnine ni matematični izračun, pač pa ocena, ki jo sodišče naredi na podlagi podatkov o ob zaključku glavne obravnave izkazanih stroških za preživljanje otroka.

Pritožbi priložene listine in navedbe o dohodkih pritožnika niso upoštevne. Gre za nova dejstva in dokaze, za katere ni izkazal, da jih ni mogel navajati ter vložiti v spis med postopkom na prvi stopnji. K temu ga je prvostopenjsko sodišče izrecno pozvalo, pa se ni odzval.

Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da predlagateljica v povprečju zasluži več, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Tudi dohodki, ki niso redni (npr. regres), so del dohodkov in starš je dolžan preživljati otroka z vsemi svojimi dohodki. Tako kot predlagateljica, je z vsemi sredstvi, ki jih prejme, dolžan svoje otroke preživljati tudi nasprotni udeleženec. Pri ugotavljanju zmožnosti prispevati k preživljanju otrok se v skladu s 189. členom DZ upošteva ne le dohodkovno stanje, ampak tudi celotno premoženjsko stanje in zmožnosti zavezanca za pridobivanje dohodka.2 Starši so dolžni preživljati otroke tako, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da na kmetiji pridobivajo dohodek od prodaje mleka, ponavadi okrog 10.000 EUR mesečno. Kmetija torej prinaša kar nekaj dohodkov. Računov, ki bi potrjevali trditve o velikih stroških na kmetiji, ni predložil. Izpovedal je, da je na kmetiji zaposlen le on, starša sta v službi (26. stran zapisnika glavne obravnave z dne 2. 9. 2024 - list. št. 54 spisa). To kaže, da se z dohodki od kmetije v resnici preživlja pretežno nasprotni udeleženec in so njegovi dohodki lahko znatno večji od prikazanih 350 EUR mesečno. Da nasprotni udeleženec preživlja še eno hčerko, ni spregledano. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec zdrav in nima omejitev glede zmožnosti za delo, pritožba ne izpodbija. Ob upoštevanju vsega navedenega ter dejstva, da za A. A. v pretežni meri skrbi predlagateljica, je presoja sodišča, da je nasprotni udeleženec k preživljanju A. A. dolžan prispevati 300 EUR na mesec, materialnopravno pravilna.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1, delno ugodilo pritožbi in spremenilo izrek izpodbijanega sklepa o stikih tako, da jih je v prvih dveh odstavkih natančneje določilo. V ostalem so glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijane odločitve pravilne. Ker tudi kršitev, ki jih mora višje sodišče upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni, je v ostalem pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in 101. členu ZNP-1. Predlagateljica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Razlogov, da bi stroške, ki jih je imel nasprotni udeleženec z vložitvijo pritožbe, sodišče prevalilo na predlagateljico, ni.

-------------------------------

1Prim. npr. odločbi VSRS II Ips 1268/2008 in II Ips 220/2015.

2Prim. npr. sodbi VS RS II Ips 171/1994, II Ips 970/2007.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 141, 141/1, 141/2, 189, 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.