Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravnomočna sodba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala vpis lastninske pravice na parc. št. 225 in ki nadomešča pogodbo oziroma zemljiškoknjižno dovolilo, predstavlja glede navedene parcele ustrezno listino za vpis v zemljiško knjigo le ob predhodni odobritvi s strani upravne enote, ki mora biti podano že ob začetku zemljiškoknjižnega postopka.
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ugovoru proti sklepu zemljiškoknjižne referentke z dne 21.3.2008 pod Dn. št. 1833/2004 delno ugodi in se zemljiškoknjižni predlog v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 225 zavrne.
V ostalem (v delu, ki se nanaša na parc. št. 235) se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
Izpodbijani sklep se v 2. odst. izreka spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnih udeležencev proti sklepu zemljiškoknjižne referentke, s katerim je le ta dovolila odpis parc. št. 225 in 235 od vl. št. 14 in vpis navedenih parcel v nov vložek št. 184 ter pri njem vknjižbo lastninske pravice na ime predlagateljice.
Proti sklepu se pritožujeta nasprotna udeleženca, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep tako spremeni, da zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog, predlagateljici pa naloži v plačilo stroške postopka. Navajata, da predlagateljica zemljiškoknjižnemu dovolilu ni priložila odobritve pravnega posla iz 2. odst. 38. čl. ZZK-1. Ker so v predmetni zadevi predmet vknjižbe kmetijska zemljišča, bi morala predlagateljici zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti odobritev upravne enote v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Predlagateljica odločbe o odobritvi pravnega posla ni priložila zemljiškoknjižnemu predlogu, vloženemu dne 9.7.2004, temveč šele kot prilogo k njenemu odgovoru na ugovor dne 25.4.2008. Odločba o odobritvi pravnega posla je bila izdana šele po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga. Ker vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi, upoštevaje 5. čl. ZZK-1, učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, je potrebno utemeljenost zemljiškoknjižnih predlogov presojati po stanju na dan vložitve predloga za vpis. Ob uvedbi zemljiškoknjižnega postopka pa pogoji za vpis niso bili izpolnjeni. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka, ki bi jih po mnenju pritožbe morala trpeti predlagateljica, ker je predlog vložila neupravičeno.
Pritožba je delno utemeljena.
V 148. čl. ZZK-1 so določeni pogoji za dovolitev vpisa, med drugim, da listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis (2. točka 1. odst. 148. čl. ZZK-1). Upoštevajoč določbo 3. odst. 149. čl. ZZK-1, zahteva za vknjižbo ni utemeljena, če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila oziroma pravnomočne oziroma dokončne odločbe, ki sta postala perfektna po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek. V konkretnem primeru predlaga predlagateljica vknjižbo lastninske pravice nase na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je tožencema naloženo, da izstavita tožnici zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice nanjo pri parc. št. 225 in 235. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, enako tudi iz lokacijske informacije, da je parc. št. 225 sadovnjak in vinograd, torej kmetijsko zemljišče, parc. št. 235 pa dvorišče, stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje, torej nekmetijsko zemljišče. V 2. odst. 38. čl. ZZK-1 je določeno, da če je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu, ki ureja promet tiste vrste nepremičnin, med katere spada nepremičnina, na katero se nanaša zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi navedeno soglasje, odobritev oziroma potrdilo. Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ- UPB1) določa, da pravni posel, ki se nanaša na pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, odobri upravna enota. Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu je mogoča le na podlagi odločbe o odobritvi pravnega posla (22. čl. prej navedenega zakona). Pravnomočna sodba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala vpis lastninske pravice na parc. št. 225 in ki nadomešča pogodbo oziroma zemljiškoknjižno dovolilo, predstavlja glede navedene parcele ustrezno listino za vpis v zemljiško knjigo le ob predhodni odobritvi s strani upravne enote. Te pogoje bi morala listina izpolnjevati ob uvedbi zemljiškoknjižnega postopka dne 9.7.2004. Ker ob uvedbi zemljiškoknjižnega postopka niso bili izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico glede parc. št. 225, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis lastninske pravice na navedeni parceli zavrniti. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče pritožbi glede navedene parcele ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka drugostopnega sklepa. Zavrnitev predloga za vpis lastninske pravice na parc. št. 225 na podlagi pravnomočne sodbe pa ni ovira za vložitev ponovnega predloga za vpis lastninske pravice pri navedeni parceli, kateremu pa mora biti priložena listina, ki je podlaga za vpis, torej pravnomočna sodba, ter listine, ki jih je potrebno priložiti zemljiškoknjižnemu dovolilu na podlagi 38. čl. ZZK-1 in ki so bile izstavljene oziroma postale pravnomočne ali dokončne pred dnevom, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.
Vse spredaj navedeno pa ne velja za parc. št. 235, ki že glede na stanje zemljiške knjige ne predstavlja kmetijsko zemljišče. Zato glede navedene parcele odobritev pravnega posla ni bila potrebna in je za vknjižbo lastninske pravice na tej parceli zadoščala pravnomočna sodna odločba, ki je nadomeščala zemljiškoknjižno dovolilo. V tem delu, glede navedene parcele je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
V 2. odst. 120. čl. ZZK-1 je določeno, da se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku. Ta v 1. odst. 35. čl. določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen, če zakon določa drugače. V konkretnem primeru ni dana podlaga za drugačno odločitev. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremenilo, da je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka in v tem delu spremenilo izpodbijani sklep v 2. odst. izreka. Iz istih razlogov je tudi odločilo, da nasprotna udeleženca sama krijeta svoje pritožbene stroške.
Odločitev o izbrisu vpisov na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in o izbrisu zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ima podlago v določbi 3. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1.