Jedro

Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa (šesti odstavek 23.a člena ZVEtL). Glede na navedeno določbo ni dvoma, da lahko sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča odloča o parcelaciji in uskladitvi dejanskega stanja z evidenčnimi podatki v zemljiškem katastru in katastru stavb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal sodni izvedenec za geodezijo mag. B. K., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, naj prioritetno po pravnomočnosti tega sklepa evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom geodetske storitve – elaborat parcelacije za zadevo N 251/2011, št. 2015-1740002 z dne 18. 1. 2016, ki je sestavni del izreka sklepa. Geodetski Upravi Republike Slovenije je še naložilo, da o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru sodišče obvesti.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec S. d. d. - v stečaju, ki sodišču očita, da je brez pooblastil med udeležence postopka dodalo lastnike stavb z naslovom C. cesta 40, 42, 40 a, 40 b, 42 a, na katerih predlagatelji nimajo nobenih pravic. Sodišče je navedlo, da se je tako odločilo zaradi potrebe celovite uskladitve dejanskega stanja z evidenčnimi podatki v zemljiškem katastru in katastru stavb, pri tem pa prezrlo, da to ni v pristojnosti sodišča. Uskladitev podatkov zemljiškega katastra in katastra stavb je upravni postopek, upravni postopek je tudi parcelacija, ki jo je odredilo sodišče glede par. št. 1119/6. Sodišče se je napačno sklicevalo na šesti odstavek 23.a člena ZVEtL, ki se nanaša na vpis v kataster stavb na podlagi strokovne podlage in ne na zemljiški kataster. Urbanistično izvedensko mnenje je tekom postopka ustvarjalo trditveno podlago predloga predlagateljev, v katerem za določitev pripadajočega zemljišča ni bila navedena nepremičnina parc. št. 1119/6 k. o. X. Izvedenec kot rabo upošteva terenski ogled in interesne izjave predlagateljev, spregleda pa podatke vpisane v javnih evidencah. Nepremičnina parc. št. 1119/6 k. o. X je po dejanski rabi pozidano zemljišče in gre za nepremičnino po definiciji iz prvega odstavka 2. člena ZDen in ne za zemljišče iz drugega odstavka 2. člena ZEN. Pritožnik v nadaljevanju pritožbe opozarja še na druge pravno relevantne pripombe na urbanistično izvedensko mnenje, do katerih se bo moralo sodišče opredeliti v končnem sklepu in v napadenem sklepu ni navedlo, da jih je vzelo na znanje. Izvid in izvedeniško mnenje mag. B.K. ni dovolj strokovno in presega predmet in obseg postopka po ZVEtL. V elaboratu parcelacije ukinja stavbo 1740-1562 tudi na parc. št. 1119/6 s pojasnilom, da gre za navidezno stavbo. Ukinitev obstoječe stavbe po določbah ZEN, sploh ni predvidena in bistveno presega določbe ZVEtL. Ne gre za navidezno stavbo, ampak za nadstrešek nad stavbama 000-3454 in 000-3533. Izvedenec ne navede na podlagi katerega predpisa se obstoječe stavbe ukinjajo v sodnem postopku. Izbris stavbe ali dela stavbe je predmet upravnega in ne sodnega postopka na predlog ali po uradni dolžnosti. Sodišče ne spada med upravičene predlagatelje izbrisa stavbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovitev je elaborat izvedenca mag. B. K. primerna strokovna podlaga za izvedbo parcelacije in celovite uskladitve dejanskega stanja z evidenčnimi podatki.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče v postopek pritegnilo tudi osebe, ki niso predlagatelji, saj so v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi poleg predlagatelja udeleženci tudi zemljiškoknjižni lastniki zemljiške parcele, ki bi lahko prišla v poštev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zemljiškoknjižni lastnik stavbe, h kateri se določa pripadajoče zemljišče in druga oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet ter občina, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče (tretji odstavek 26. člena ZVEtL).

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče preseglo svoje pristojnosti. Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa (šesti odstavek 23.a člena ZVEtL). Glede na navedeno določbo ni dvoma, da lahko sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča odloča o parcelaciji in uskladitvi dejanskega stanja z evidenčnimi podatki v zemljiškem katastru in katastru stavb.

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da parc. št. 1119/6 ni predmet predloga predlagateljev, saj nasprotno izhaja iz 1. točke predloga. Zmotno je tudi stališče, da sodišče ne more odrediti ukinitve stavbe. Pritožba spregleda, da ne gre za ukinitev oziroma izbris stavbe v smislu 94. člena ZEN(1), ampak za to, da je kot samostojna stavba v REN vpisan nadstrešek k drugim stavbam, čeprav sam nima lastnosti stavbe(2). Sporna „stavba“ je v evidenci vpisana le na nivoju registrskih podatkov in ni vpisana v kataster stavb na podlagi elaborata strokovne institucije (podatki so bili verjetno pridobljeni s popisom). Register nepremičnin je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi (96. člen ZEN). V registru nepremičnin se zato podatki ne spreminjajo po pravilih upravnega postopka, temveč je to prilagodljiva večnamenska evidenca, s sodobno definicijo nepremičnin, kot jo pojmuje trg nepremičnin(3). Že zaradi povedanega pritožba neutemeljeno vztraja pri tem, da je sodišče preseglo svoje pristojnosti in bi moralo biti o izbrisu stavbe odločeno v upravnem postopku.

8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Ki se nanaša na situacije, ko je stavba porušena ali odstranjena (prim. prvi odstavek 96. člena ZEN).

Op. št. (2): Iz izvedeniškega mnenja mag. B.K. izhaja, da ta stavba v naravi predstavlja večji betonski nadstrešek, pod katerim se nahajata dve dejanski stavbi št. 3533 in 3454, oboje k. o. ... ter parkirišča za vozila in dostopne poti za pešce. V REN se na tej navidezni stavbi nahaja šest delov stavbe (od katerih naj bi imel npr. del stavbe št. 5 kvadraturo 0 m² (!)), na stavbo (nadstrešek) pa je hkrati evidentiranih kar pet hišnih številk.

Op. št. (3): Prim. Poročevalec DZ, št. 116/2005.