Jedro

Iz sodbe, ki je podlaga za vpis, izhaja, da je bil ugotovljen zgolj obseg skupnega premoženja (polovica nepremičnine) in delež tožnika na tem skupnem premoženju (10 %). Pristavek v izreku sodbe, da predstavlja ta tožnikov delež v razmerju do celotne nepremičnine 5 %, je zgolj pojasnjevalne narave. Pri tem ni šlo za delitev skupnega premoženja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis ne dovoli.

II. Nasprotni udeleženec krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep Dn 160636/2022 z dne 5.9.2022, s katerim je bila dovoljena vknjižba solastninske pravice pri predmetni nepremičnini, na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kopru P 321/2008. 2. Zoper to odločitev se pritožuje nasprotne udeleženka. Navaja, da v sodbi pravdno sodišče ni odločilo, da ima tožnik oziroma predlagatelj na navedeni parceli 5 % solastniški delež, temveč delež na skupnem premoženju. Sodba ne določa, da se navedeni delež na skupnem premoženju lahko vknjiži v zemljiško knjigo. Tega ne določa zakon. Tudi sodba nima zemljiškoknjižnega dovolila. Za vknjižbo 5 % deleža ni pravne podlage. Zemljiškoknjižno sodišče je zaobšlo nepravdni postopek in nezakonito spremenilo skupno lastnino v solastnino. Zmotna je odločitev, da omenjena sodba predstavlja odločbo, s katero je bila ugotovljena (so)lastninska pravica na nepremičnini. Navedena sodba ne določa ugotovitve (so)lastninske pravice. Zmotna je navedba sodišča prve stopnje, da je sodba v izreku že civilno razdelila skupno premoženje. Tega sodba preprosto ne določa. 3. Pritožba je utemeljena.

4. S sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, P 321/2008 z dne 26. 3. 2010, na kateri temelji predlagani vpis solastnine, je bilo ugotovljeno, da v skupno premoženje predlagatelja in nasprotne udeleženke spada solastniški delež do ½ na predmetni nepremičnini, in da znaša delež tožnika na tem skupnem premoženju 10 % oziroma v razmerju do celotne nepremičnine 5 %. Pritožba pravilno opozarja, da takšna sodba ne daje podlage za vpis solastnine, temveč je lahko le podlaga za vpis skupne lastnine. Stališče sodišča prve stopnje, da je pravdno sodišče skupno premoženje že civilno razdelilo med strankama, saj sodba vsebuje tudi ugotovitev, da je delež predlagatelja na celotni nepremičnini 5 %, ne prepriča. Iz omenjene sodbe namreč izhaja, da je bil ugotovljen zgolj obseg skupnega premoženja (polovica predmetne nepremičnine) in delež tožnika na tem skupnem premoženju (10 %). Pristavek v izreku sodbe, da predstavlja ta tožnikov (predlagateljev) delež v razmerju do celotne nepremičnine 5 %, je zgolj pojasnjevalne narave. Pri tem ni šlo za delitev skupnega premoženja. O kakšni delitvi oziroma dogovoru udeležencev (pravdnih strank), da postaneta solastnika v sorazmerju z deleži iz skupnega premoženja, tudi v razlogih sodbe ni nobenega govora.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da predlagani vpis ni dovoljen (3. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

6. V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 krije nasprotni udeleženec svoje pritožbene stroške.