Jedro

Za razliko od stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kjer okoliščina, ali je bil obdolženec v takratni fazi upravičen do brezplačne pravne pomoči, pri presoji upravičenosti do oprostitve njihovega plačila nima vpliva, pa pritožnica v zvezi z naložitvijo preostalih stroškov utemeljeno izpostavlja, da je imel obdolženec v fazi, ko mu je bil izrečen obsodilni del sodbe, pravico do zagovornika po ZBPP.

Izrek

I. Pritožbi zagovornice obdolženega A. A. se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stroških kazenskega postopka v prvem odstavku točke II izreka spremeni tako, da se obdolženca po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku oprosti tudi plačila sodne takse iz 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku.

II. V ostalem se pritožba zagovornice obdolženca kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sodbo I K 11476/2017 z dne 16. 11. 2020 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, za kar mu je izreklo enotno kazen eno leto zapora. Po prvem in drugem odstavku 74. člena KZ-1, prvem odstavku 75. člena KZ-1 in po 77. členu KZ-1 je gospodarski družbi B. d.o.o. - v stečaju naložilo plačilo zneska 225.593,61 EUR ter na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da je obdolženec dolžan oškodovani družbi B. d.o.o. - v stečaju plačati znesek 19.941,54 EUR. Obdolžencu je po prvem odstavku 95. člena ZKP naložilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka. S sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 11476/2017 z dne 11. 5. 2021 so bile odločba o kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1 ter odločbe o krivdi, kazenski sankciji, odvzemu premoženjske koristi in stroških kazenskega postopka razveljavljene, zadeva pa v tem obsegu vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Z navedeno sodbo je pritožbeno sodišče odločilo tudi, da se izreče kazen šestih mesecev zapora, ki je bila obdolžencu določena za kaznivo dejanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1, v ostalem pa je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo ter v nerazveljavljenem in nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Z izpodbijano sodbo I K 11476/2017 z dne 7. 3. 2024 je Okrajno sodišče v Murski Soboti v okviru ponovnega sojenja na podlagi 1. točke 357. člena ZKP pod točko I izreka zavrnilo obtožbo zoper obdolženca, ki mu je očitala storitev kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1 ter na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP v tem delu odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki se nanašajo na zavrnilni del sodbe in se dajo izločiti iz skupnih stroškov, obremenjujejo proračun. V prvem odstavku točke II izreka je odločilo še o stroških kazenskega postopka, nastalih v zvezi z obsodilnim delom sodbe I K 11476/2017 z dne 16. 11. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 11476/2017 z dne 11. 5. 2021. Obdolžencu je tako na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP v plačilo naložilo del stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer izvedenino izvedenke finančne stroke v skupni višini 2.554,18 EUR, del stroškov tolmača v skupnem znesku 2.179,77 EUR, stroške vročanja sodnih pisanj po izvršitelju v skupni višini 115,03 EUR ter sodno takso po tar. št. 7111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v višini 170,00 EUR in po tar. št. 7301 ZST-1 v višini 207,00 EUR, medtem ko ga je plačila preostalih stroškov v zvezi z obsodilnim delom sodbe na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo.

3. Zoper takšno sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka pod točko II izreka izpodbijane sodbe, torej iz razloga po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na odločbo o stroških kazenskega postopka, naloženih v plačilo obdolžencu, spremeni in ga na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, nastalih v zvezi z obsodilnim delom sodbe. Predlagala pa je tudi, da se obdolženca oprosti povrnitve stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Uvodoma pritožba graja obrazložitev v točki 4 izpodbijane sodbe, ki se nanaša na odločbo o stroških kazenskega postopka, vezanih na zavrnilni del sodbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe sicer pravilno odločilo, da v posledici zavrnilne sodbe bremenijo stroški tega dela postopka ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, ki se nanašajo na zavrnilni del sodbe in se dajo izločiti iz skupnih stroškov, proračun, vendar je nato v obrazložitvi sprejelo napačno stališče, da je to od delne pravnomočnosti sodbe, torej od 10. 6. 2021 dalje.

6. Pritožnici, ki v tem delu pravilno izpostavi, da se izpodbija odločitev in ne obrazložitev izpodbijane sodbe, je sicer pritrditi, vendar pa takšna očitna pomota v obrazložitvi izpodbijane sodbe ne terja spremembe, temveč zgolj pojasnilo pritožbenega sodišča. Med stroške kazenskega postopka namreč ni mogoče šteti le izdatkov, ki so nastali od 10. 6. 2021 dalje, ko je sodba sodišča prve stopnje postala delno pravnomočna, temveč je treba med stroške kazenskega postopka šteti tudi izdatke, ki so nastali od formalne uvedbe kazenskega postopka, ki se v skrajšanem postopku začne z odreditvijo vročitve obtožnega predloga obdolžencu, ter izdatke, ki so nastali pred uvedbo kazenskega postopka,1 seveda ob predpostavki, da se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov, kot to pravilno izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.

7. Bistvo pritožbe pa je v navedbi, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepravilno ter v škodo obdolženca odločilo o stroških postopka, nastalih v zvezi z obsodilnim delom sodbe (prvi odstavek točke II izreka izpodbijane sodbe), ko je imel obdolženec pravico do zagovornika po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Zagovornica navaja tudi, da je obdolženec na podlagi obsodilne sodbe prestajal šestmesečno zaporno kazen, s čimer je bila njegova pridobitna sposobnost in zmožnost zmanjšana, s plačilom naložene obveznosti pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je slednji dolžan vzdrževati, pri čemer še izpostavi, da so bile razmere o premoženjskem stanju obdolženca, ki prejema plačo v višini 930,00 EUR ter skrbi za dva šoloobvezna otroka, sodišču znane na podlagi podatkov spisa in vpogleda v uradne evidence.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP, ob ugotovitvi, da je obdolženec zaposlen in prejema plačo okrog 930,00 EUR, da mu je bil izplačan regres v višini 1.203,36 EUR in da je kot učiteljica zaposlena tudi njegova žena, pravilno odločilo o dolžnosti povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, pri čemer mu je, kot to izhaja iz točke 5 obrazložitve izpodbijane sodbe, ob upoštevanju dejstva, da skrbi za dve šoloobvezni hčerki v plačilo naložilo le del teh stroškov, za katere je ocenilo, da jih bo obdolženec zmogel plačati brez škode za lastno vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Plačila preostalih stroškov kazenskega postopka v znesku 5.788,83 EUR pa ga je na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo, saj je ocenilo, da bi bilo z naložitvijo vseh stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Ker je pri odločanju o obveznosti plačila oziroma obstoju pogojev za oprostitev plačila le teh v skladu z ustaljeno sodno prakso2 treba upoštevati le podatke in okoliščine, ki so podane med odločanjem, in torej odločitev glede plačila ne more temeljiti niti na preteklih podatkih niti na prihodnjih ali pričakovanih dogodkih oziroma negotovih okoliščinah, se odločitev sodišča prve stopnje v tem delu izkaže za pravilno, pritožbene navedbe v smeri, da je bila pridobitna sposobnost in zmožnost obdolženca zmanjšana zaradi prestajanja šestmesečne zaporne kazni, s katere je bil slednji po podatkih spisa na l. št. 4032 predčasno odpuščen 11. 4. 2022, pa za neutemeljene.

9. Za razliko od stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kjer okoliščina, ali je bil obdolženec v takratni fazi upravičen do brezplačne pravne pomoči, pri presoji upravičenosti do oprostitve njihovega plačila nima vpliva,3 pa pritožnica v zvezi z naložitvijo preostalih stroškov utemeljeno izpostavlja, da je imel obdolženec v fazi, ko mu je bil izrečen obsodilni del sodbe, pravico do zagovornika po ZBPP. Tretji odstavek 10. člena ZST-1 namreč določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je bil obdolženec upravičen do brezplačne pravne pomoči po odločbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti Bpp 210/2018-17 z dne 8. 5. 2018 (l. št. 1333), s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v tej zadevi v času, ko mu je bila izrečena obsodilna sodba, bi lahko sodišče prve stopnje pri presoji v tem delu uporabilo podatke, ki so mu bili na voljo v trenutku odločitve, in ki so v konkretnem primeru ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 10. člena ZST-1 narekovali taksno oprostitev na podlagi zakona. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi delno ugodilo in na podlagi citiranih zakonskih določb obdolženca oprostilo tudi plačila sodne takse iz 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP v skupnem znesku 377,00 EUR.

10. Po obrazloženem, ko pritožbeno sodišče ni ugotovilo kakšnih kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti (383. člen ZKP), je o pritožbi zagovornice obdolženca odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP).

11. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bo lahko sodišče prve stopnje na predlog obdolženca s posebnim sklepom odločilo o morebitni oprostitvi, odložitvi plačila ali obročnem plačilu teh stroškov postopka, če bi bilo zaradi plačila preostalih naloženih stroškov ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Tak predlog lahko obdolženec poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče (četrti odstavek 95. člena ZKP). Obdolženčev predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov je namreč potreben, kadar se okoliščine o spremembi premoženjskega stanja ugotovijo po izdaji odločbe o stroških, ko poseben sklep v zvezi s takšnim predlogom izda predsednik senata oziroma sodnik posameznik. Vložitev takšnega predloga pa je, kot predhodno že navedeno, vezana na rok, saj ga je treba podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče v izdanem plačilnem nalogu. Ob navedenem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da mora spremembo premoženjskega stanja obdolženec dokazovati tako, da glede spremenjenih premoženjskih razmer predloži ustrezne dokaze.4

12. Sodna taksa kot strošek pritožbenega postopka ni bila določena, saj je bilo z odločbo pritožbenega sodišča deloma odločeno v obdolženčevo korist (drugi odstavek 98. člena ZKP).

1 M. Baškovič, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem (ZKP), 1. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 590. 2 Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 2/2004 z dne 10. 3. 2005, sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 19809/2016 z dne 27. 1. 2021 in sodba Višjega sodišča v Mariboru II Kp 45248/2019 z dne 13. 1. 2022. 3 Prim. sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 19809/2016 z dne 26. 1. 2021. 4 M. Baškovič, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem (ZKP), 1. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 583-584.