Jedro

Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe obveznosti - zaveze pogodbene stranke, da opravi izpolnitev brez napak. Odgovornost se kaže v manjši vrednosti predmeta izpolnitve z napakami (škoda na sami stvari, neposredna škoda). Kadar se kršitev pogodbene obveznosti odraža v izpolnitvi z napakami (pravnimi ali stvarnimi), je uporaba splošnih pravili o odškodninski odgovornosti izključena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo: - vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 213759/2013 v 1. odstavku izreka za znesek 2.357,25 EUR s pripadki in v 3. odstavku izreka za znesek 3,74 EUR izvršilnih stroškov s pripadki (I. točka izreka), - razveljavilo navedeni sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka za znesek 25.362,87 EUR s pripadki in v 3. odstavku izreka za znesek 70,26 EUR izvršilnih stroškov s pripadki in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in - tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 1.375,83 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v delu, ki je predmet pritožbenega preizkusa, vtoževala denarni znesek kot odškodnino na podlagi 103. člena OZ, ki določa, da če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pod pogoji iz naslednjih členov odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine. Vtoževana odškodnina zajema stroške materiala in dela (dobava in vgradnja parketa, dobava in vgradnja sanitarne keramike, dobava in vgradnja radiatorjev in izvedba fine montaže elektrike), ki ga je tožeča stranka namesto tožene stranke opravila po drugih izvajalcih.

6. Tožeča stranka v pritožbi ponavlja, kar je sicer trdila že v prvostopenjskem postopku, da bi morala tožena stranka sporna dela opraviti že po pogodbi št. ..., ki sta jo sklenili pravdni stranki. Nobena od strank tudi ni trdila, da bi od pogodbe odstopila.

7. S prej naštetimi pomanjkljivostmi, ki jih na predmetu izpolnitve uveljavlja tožeča stranka, pravzaprav zatrjuje, da tožena stranka izpolnitve (izgradnje montažne hiše) ni opravila v skladu s dogovorom (prim. prvi odstavek 626. člena OZ). Izvršitev posla v nasprotju s pogodbeno dogovorjenimi lastnostmi pa ima značilnost stvarne napake.1 Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe obveznosti - zaveze pogodbene stranke, da opravi izpolnitev brez napak. Odgovornost se kaže v manjši vrednosti predmeta izpolnitve z napakami (škoda na sami stvari, neposredna škoda). Kadar se kršitev pogodbene obveznosti odraža v izpolnitvi z napakami (pravnimi ali stvarnimi), je uporaba splošnih pravili o odškodninski odgovornosti izključena.2 Pomanjkljivosti hiše, ki jih navaja tožeča stranka in jih je pritožbeno sodišče že zgoraj povzelo, zmanjšujejo njeno vrednost. Zato gre za škodo na sami stvari, s tem pa za stvarne napake. Ker uporaba pravil o odgovornosti za stvarne napake stvari izključuje uporabo splošnejših pravil o povrnitvi škode, tožeča stranka ne more uspeti s postavljenim odškodninskim zahtevkom na povračilo stroškov materiala in dela. Relevantni del določbe 103. člena OZ o "pravici do odškodnine" se v primeru, ko pogodba med strankama še vedno velja, namreč nanaša na druge vrste škod (npr. škodo zaradi zaupanja ali refleksno škodo) in ne škodo na sami stvari.

8. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki glede odmerjenih pravdnih stroškov.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Prav tako pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Prim. N. Plavšak v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, tretja knjiga, str. 834. 2 N. Plavšak v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, prva knjiga, str. 537-538; enako v tretji knjigi, 2004, str. 844 in 875.