Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvostopenjski organ je pozval tožnico, da se izjavi o poteku predlagane meje, čemur je priložil tudi skico iz elaborata, tožnica pa na poziv ni odgovorila, zato je pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje in posledično tudi smel izdati akt glede na rezultat izvedenega postopka.
I. Tožba se zavrne.
II. Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.
III. Tožeča stranka je dolžna povrniti stranki z interesom A.A. stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe tožeči stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
1. Z izpodbijano odločbo in potrdilom je prvostopni organ odločil, da se v katastrski občini … kot urejen evidentira del meje parcele 1880/3 s sosednjimi parcelami 1880/4, 1880/6, 1881/9, 1881/29 in 3164/4 v katastrski občini … in s sosednjimi parcelami 2187, 2188 in 2189/1 v katastrski občini …; del meje parcele 1881/29 s sosednjimi parcelami 1880/5, 1881/33 in 3164/4; del meje parcele 1880/6 s sosednjo parcelo 1881/9; ter del meje parcele 1880/5 s sosednjima parcelama 1881/9 in 3164/4 v katastrski občini … (1. točka izreka), da se v katastrski občini … v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukinejo se parcele 1880/3, 1880/5, 1880/6, 1881/29, ustanovijo pa nove parcele 1880/7 in 1880/8 (2. točka izreka), da se v katastrski občini … evidentira izravnani del meje parcele 1880/7 s sosednjo parcelo 1881/9 (3. točka izreka), da je grafični prikaz urejenega dela meje in izravnanega dela meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (4. točka izreka), da stroškov postopka ni (5. točka izreka) in še potrdil, da so bile v evidenci zemljiškega katastra kot uskladitev podatkov o parcelnih številkah v katastrski občini … evidentirane naslednje spremembe: ukinjena parcela 3164/4, novi parceli 3164/6 in 3164/7, nove parcelne številke pa so razvidne iz grafičnega prikaza. V obrazložitvi je organ navedel, da je A.A. po pooblaščencu … d.o.o. vložila zahtevo z več zahtevki (zahtevo za evidentiranje urejenega dela mej, parcelacijo in izravnavo dela meje), ki ji je bil priložen elaborat. Po 28., 61. ter 48. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se postopek evidentiranja urejene meje, parcelacije in izravnanega dela meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Organ je ugotovil, da je vlagateljica zahteve lastnica obravnavanih parcel. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku poleg vlagateljice sodelovali B.B., tožnica, C.C., D.D., ARSO. Vsem lastnikom oziroma upravljavcem parcel je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Iz elaborata je razvidno, da se površina manjše izmed parcel, katere del meje se izravnava, spremeni za manj od 5 % oziroma 500 m2. Vsi lastniki, katerih parcele se izravnavajo in lastniki sosednjih parcel so se mejne obravnave udeležili in podpisali izjavo o strinjanju s potekom izravnane meje, parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki jih je navedel lastnik parcele, vse prisotne stranke (razen tožnice in ARSO, ki se mejne obravnave nista udeležili) pa so tudi podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Organ je nato v skladu s 36. členom ZEN pozval tožnico in ARSO k izjavi o poteku predlagane meje. V danem roku stranki nista podali izjave o strinjanju s potekom predlagane meje, zato se šteje, da se s potekom strinjata. V zvezi s potrdilom pa je organ ugotovil, da je v evidenci zemljiškega katastra parcela 3164/4 vodena v dveh med seboj nepovezanih delih. Zato je po 144. členu ZEN uskladil podatke o takih parcelnih številkah tako, da je vsakemu delu določil svojo parcelno številko.
2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnice in potrdil izpodbijani akt prvostopnega organa.
3. Tožnica je v tožbi uvodoma navedla, da se drugostopni organ ni v ničemer izrekel glede njenih pritožbenih navedb, zakaj tožnica šteje, da je odločba nezakonita, ne glede na to, da se mejne obravnave ni udeležila in da ni podala izjave, da se strinja s potekom predlagane meje. Zato je tožnica primorana enake trditve podati v tožbi. V zvezi s potrdilom je tožnica navedla, da je parcela št. 3164/6 ena sama parcela in ni sestavljena iz dveh delov. To izhaja iz geodetskega orto foto posnetka za parc. št. 3164/4, ki ga je pridobila tožnica z vstopom v Javni pogled nepremičnin GURS. V dokaz tožnica prilaga ta posnetek ter vrednost te nepremičnine, ki je na dan 5. 12. 2013 15.206,00 EUR. Stanje je danes enako. Izdano potrdilo je torej v nasprotju z dejanskim stanjem. Tudi sicer je odločba v delu, ki se nanaša na ustanovitev 1880/7 in verjetno tudi parc. št. 1880/8 ter dejstva, da je parc. št. 1880/7 nastala na dosedanji enotni parc. št. 3164/4, nepravilna. Tudi tu je povsem irelevantno, ali je tožnica sodelovala v postopku ali ne. Dejstvo je, da je parc. št. 3164/4 ena sama parcela, ki v naravi predstavlja javno pot, občinsko cesto. To izkazuje tudi Odlok o kategorizaciji občinski cest, ki v 7. členu pod zap. št. 239 in pod št. odseka 714092 določa, da ta poteka po cesti Vrhovci, Cesta XXI, od Cesta Dolomitskega odreda do hišne številke …, v dolžini 186 m. To je parc. št. 3164/4. Glede na Zakon o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) in Stvarnopravni zakonik je javna cesta javno dobro in zato stvar, na kateri ni možno pridobiti lastninske pravice in je izven pravnega prometa. Organ zato ne more spremeniti občinske javne poti tako, da bi enovito parcelo, ki predstavlja javno pot, razdelil na dve nepovezani parceli in vmes med njima ustanovil novo parc. št. 1880/7, ki naj bi bila celo v lasti fizične osebe – A.A.. Če bo to veljalo, bo organ s svojo odločbo dejansko ukinil javno dobro in ustanovil lastninsko pravico v korist fizične osebe, kar pa ni zakonito. Poleg tega je tožnica ugotovila, da parc. št. 1880/3, 1880/5, 1880/6 in 1881/29, dejansko v naravi niti ne obstojijo. To je tožnica ugotovila z vpogledom v javni vpogled nepremičnin pri GURS. Za te parcele ni grafičnega prikaza, torej parcele niso vrisane v geodetskih načrtih GURS, prav tako ni opredeljena vrednost teh nepremičnin. Predlagala je, da sodišče samo vpogleda v javni vpogled nepremičnin GURS. Opozorila je še na 70. člen Ustave RS. Predlagala je, da sodišče po izvedeni glavni obravnavi tožbi ugodi, odločbo in potrdilo odpravi in razveljavi ter postopek ustavi, podrejeno, da odločbo in potrdilo odpravi in razveljavi ter zadevo vrne organu v ponovno odločanje, v obeh primerih pa naloži toženki povrnitev njenih stroškov postopka.
4. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.
5. Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo navedla, da je imela tožnica možnost sodelovati v postopku pred izdajo odločbe, česar ne zanika, zato je treba zavrniti njene tožbene navedbe kot neutemeljene, ker teh kršitev ni uveljavljala pravočasno. Parcele št. 1880/3, 1880/5, 1880/6 in 1881/29 obstajajo, ni jih sicer mogoče najti v grafičnem prikazu aplikacije Javni vpogled v podatke o nepremičninah, dejansko pa obstajajo. Za ta postopek pa je tudi nepomembno, da je parc. št. 3164/4 javno dobro, ker se ne odloča o lastninski pravici na obravnavanih nepremičninah. Sicer pa ceste, ki ni v lasti občine, ni mogoče razlastiti za javno dobro. Predlagala je zavrnitev tožbe in da sodišče naloži tožnici povrnitev njenih stroškov postopka.
6. Stranke z interesom B.B., C.C., D.D. in ARSO na tožbo v danem roku niso odgovorile.
7. Tožba ni utemeljena.
8. Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:
9. Iz podatkov izpodbijanega akta in upravnih spisov izhaja, da je prvostopni organ na zahtevo stranke z interesom A.A. izvedel upravni postopek evidentiranja dela meje parcele 1880/3 s sosednjimi parcelami 1880/4, 1880/6, 1881/9, 1881/29 in 3164/4, k.o. …, in s sosednjimi parcelami 2187, 2188 in 2189/1, k.o. …, dela meje parcele 1881/29 s sosednjimi parcelami 1880/5, 1881/33 in 3164/4, dela meje parcele 1880/6 s sosednjo parcelo 1881/9 ter dela meje parcele 1880/5 s sosednjima parcelama 1881/9 in 3164/4, k.o. …, parcelacije parcel 1880/3, 1880/5, 1880/6 in 1881/29, k.o. …, in evidentiranja izravnanega dela meje parcele 1880/7 s sosednjo parcelo 1881/7, k.o. …. Zahtevam za uvedbo teh postopkov je bil priložen elaborat v skladu z 29. členom ZEN, ki ji je bil priložen tudi zapisnik o mejni obravnavi. Iz slednjega izhaja, da se tožnica mejne obravnave kljub poslanemu vabilu ni udeležila.
10. Po 36. členu ZEN geodetska uprava, če ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje; vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem je treba vabilu k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje priložiti kopijo skice iz elaborata ureditve meje in lastnike posebej obvestiti, kje in kdaj si lahko ogledajo ta elaborat, ter jih opozoriti na pravne posledice, če se ne bodo izjavili o poteku predlagane meje (prvi odstavek). Če se lastnik iz prejšnjega odstavka v 15 dneh od dneva vročitve vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo vročeno pravilno, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje (drugi odstavek). Prvostopni organ je tako, sledeč citirani določbi, pozval tožnico, da se izjavi o poteku predlagane meje, čemur je priložil tudi skico iz elaborata, tožnica pa na poziv ni odgovorila, zato je prvostopni organ pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje in posledično tudi smel izdati akt glede na rezultat izvedenega postopka.
11. Ne glede na povedano (torej presoji, da je bila izdaja izpodbijanega akta utemeljena glede na ugotovljeno dejansko stanje ter materialnopravno podlago) pa se sodišče opredeljuje glede tožbenih ugovorov tožnice, ki se po vsebini nanašajo na izpodbijani akt. 12. Tožnica ugovarja, da organ ni imel podlage za izdajo potrdila zaradi uskladitve podatkov za ukinitev parc. št. 3164/4 v novi parc. št. 3164/6 in 3164/7. Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi 144. člena ZEN po ugotovitvi, da parc. št. 3164/4 ni vodena kot enovita parcela, temveč v dveh nepovezanih delih. Po 144. členu ZEN mora geodetska uprava ob evidentiranju spremembe podatkov v zemljiškem katastru po uradni dolžnosti uskladiti podatke o parcelnih številkah, če med drugim ugotovi, da parcela v zemljiškem katastru ni vodena kot strnjeno zemljišče oziroma je vodena v dveh ali več med seboj nepovezanih delih (1. točka prvega odstavka) in posledično temu geodetska uprava vsakemu delu določi svojo parcelno številko (drugi odstavek). Tako iz opisnih podatkov zemljiškega katastra, kot tudi mapnih kopij izhaja, da je parc. št. 3164/4 vodena v dveh delih, torej je prekomejna, med tema dvema deloma parc. št. 3164/4 pa sta se pred izvedeno parcelacijo nahajali parc. št. 1881/29 in 1880/3 (last stranke z interesom A.A.k), po izvedeni parcelaciji pa parc. št. 1880/7 in del parc. št. 1880/8. Tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost izdanega potrdila. Iz ortofoto posnetka, ki ga je tožnica predložila že v pritožbenem postopku in tudi sedaj v tožbi, navedeno sicer ne izhaja, temveč izhaja ravno nasprotno, tj. da je parc. št. 3164/4 enovita parcela, s čimer pa tožnica glede na ugotovitve, ki izhajajo iz spisov ter akta, v tem postopku ne more uspeti.
13. Iz enakega razloga tožnica tudi ne more uspeti s tožbenim ugovorom o napačno izvedeni parcelaciji, ko je organ med drugim ukinil parc. št. 1881/29 in 1880/3 in ustanovil parc. št. 1880/7 in 1880/8. Kot je sodišče navedlo že v 12. točki obrazložitve, ne more sprejeti tožničinega ugovora o enoviti parc. št. 3164/4 in posledično njeni legi, saj tega mapne kopije in opisni podatki katastra ne potrjujejo. Zato pa organu tudi ni mogoče očitati posega v veljavnost Odloka o kategorizaciji občinskih cest, ki opredeljuje parc. št. 3164/4 kot javno pot. Sodišče pa še pripominja, da bi ugotovljeno dejansko stanje utegnilo kazati na to, da poteka javna pot deloma na zemljišču, ki je v zasebni lasti (natančneje v lasti stranke z interesom A.A.), in bi bilo treba to stanje urediti po postopku in na način, predviden v 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah, sprejetega v 2005 (v nadaljevanju ZJC-B).
14. Na drugačno odločitev zato tudi ne more vplivati tožničin ugovor o neobstoju parc. št. 1880/3, 1880/5, 1880/6 in 1880/29, ker jih ni v grafičnem prikazu Javnega vpogleda nepremičnin pri GURS (portal Prostor) in ker ni navedena njihova vrednost, saj so navedene nepremičnine (kot tudi izhaja iz Javnega vpogleda nepremičnin pri GURS – portal Prostor) opredeljene z opisnimi podatki ter mapnimi kopijami, navedene pa so tudi v zemljiški knjigi, kjer je stranka z interesom A.A. vpisana kot njihova lastnica.
15. Sodišče je zato tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 16. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 17. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku stranke z interesom A.A. (ZUS-1 vprašanja povrnitve stroškov strankam z interesom ne ureja) je sodišče sprejelo na podlagi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in stranki z interesom ob smiselni uporabi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu priznalo stroške postopka v višini 347,70 EUR, pri čemer je upoštevalo, da je pooblaščenka stranke z interesom zavezanka za plačilo DDV.
18. Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, ker so že podatki spisa dali zanesljivo podlago za odločitev v zadevi (59. člen ZUS-1).