Jedro

Jedro

Jedro

Tožena stranka je torej odločila pravilno, ko je ugotovila, da podjetje A., d.o.o. zaradi posrednega lastništva kapitala Republike Slovenije v višini več kot 25 %, ne izpolnjuje pogoja iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU in da tožeča stranka ni upravičena do sofinanciranja zavarovalnih premij podjetja A., d.o.o., pri tem pa ni bila obvezana presojati dejanskega vpliva na poslovanje podjetja, saj zadostuje že zgolj dejstvo posrednega lastništva (25 % ali več) kapitala v podjetju s strani javnega subjekta, ki ni naveden med izjemami iz drugega odstavka 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU.

Tožena stranka je torej odločila pravilno, ko je ugotovila, da podjetje A., d.o.o. zaradi posrednega lastništva kapitala Republike Slovenije v višini več kot 25 %, ne izpolnjuje pogoja iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU in da tožeča stranka ni upravičena do sofinanciranja zavarovalnih premij podjetja A., d.o.o., pri tem pa ni bila obvezana presojati dejanskega vpliva na poslovanje podjetja, saj zadostuje že zgolj dejstvo posrednega lastništva (25 % ali več) kapitala v podjetju s strani javnega subjekta, ki ni naveden med izjemami iz drugega odstavka 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU.

Tožena stranka je torej odločila pravilno, ko je ugotovila, da podjetje A., d.o.o. zaradi posrednega lastništva kapitala Republike Slovenije v višini več kot 25 %, ne izpolnjuje pogoja iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU in da tožeča stranka ni upravičena do sofinanciranja zavarovalnih premij podjetja A., d.o.o., pri tem pa ni bila obvezana presojati dejanskega vpliva na poslovanje podjetja, saj zadostuje že zgolj dejstvo posrednega lastništva (25 % ali več) kapitala v podjetju s strani javnega subjekta, ki ni naveden med izjemami iz drugega odstavka 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Tožba se zavrne.

I.Tožba se zavrne.

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje odločil, da se tožeči stranki odobrijo sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov za leto 2022 v višini 109.407,06 EUR (1. točka izreka), da se odmeri akontacija dohodnine v višini 10 % od davčne osnove, kar znaša 333,46 EUR (2. točka izreka), da se sredstva izplačajo na bančni račun tožeče stranke (3. točka izreka), da se zavrne zahteva tožeče stranke za sofinanciranje zavarovalnih premij in zavarovanje posevkov, nasadov in plodov za leto 2022 v višini 54.388,89 EUR (4. točka izreka), da pritožba zoper odločitev ne zadrži izvršitve (5. točka izreka) in da stroški postopka niso nastali (6. točka izreka).

1.Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje odločil, da se tožeči stranki odobrijo sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov za leto 2022 v višini 109.407,06 EUR (1. točka izreka), da se odmeri akontacija dohodnine v višini 10 % od davčne osnove, kar znaša 333,46 EUR (2. točka izreka), da se sredstva izplačajo na bančni račun tožeče stranke (3. točka izreka), da se zavrne zahteva tožeče stranke za sofinanciranje zavarovalnih premij in zavarovanje posevkov, nasadov in plodov za leto 2022 v višini 54.388,89 EUR (4. točka izreka), da pritožba zoper odločitev ne zadrži izvršitve (5. točka izreka) in da stroški postopka niso nastali (6. točka izreka).

1.Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje odločil, da se tožeči stranki odobrijo sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov za leto 2022 v višini 109.407,06 EUR (1. točka izreka), da se odmeri akontacija dohodnine v višini 10 % od davčne osnove, kar znaša 333,46 EUR (2. točka izreka), da se sredstva izplačajo na bančni račun tožeče stranke (3. točka izreka), da se zavrne zahteva tožeče stranke za sofinanciranje zavarovalnih premij in zavarovanje posevkov, nasadov in plodov za leto 2022 v višini 54.388,89 EUR (4. točka izreka), da pritožba zoper odločitev ne zadrži izvršitve (5. točka izreka) in da stroški postopka niso nastali (6. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka pravočasno dne 11. 10. 2022 vložila zahtevek za plačilo dela zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva v letu 2022. Iz zahtevka je bilo razvidno, da je tožeča stranka sklenila zavarovalne pogodbe za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov v letu 2022 v skupni višini 297.810,82 EUR. V skladu s četrtim in petim odstavkom 8. člena Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (v nadaljevanju Uredba) znaša višina sofinanciranja zavarovalne premije 55 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, v primeru tožeče stranke 163.795,95 EUR.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka pravočasno dne 11. 10. 2022 vložila zahtevek za plačilo dela zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva v letu 2022. Iz zahtevka je bilo razvidno, da je tožeča stranka sklenila zavarovalne pogodbe za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov v letu 2022 v skupni višini 297.810,82 EUR. V skladu s četrtim in petim odstavkom 8. člena Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (v nadaljevanju Uredba) znaša višina sofinanciranja zavarovalne premije 55 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, v primeru tožeče stranke 163.795,95 EUR.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka pravočasno dne 11. 10. 2022 vložila zahtevek za plačilo dela zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva v letu 2022. Iz zahtevka je bilo razvidno, da je tožeča stranka sklenila zavarovalne pogodbe za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov v letu 2022 v skupni višini 297.810,82 EUR. V skladu s četrtim in petim odstavkom 8. člena Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (v nadaljevanju Uredba) znaša višina sofinanciranja zavarovalne premije 55 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, v primeru tožeče stranke 163.795,95 EUR.

3.V postopku preverjanja pogoja iz 3. člena Uredbe je tožena stranka ugotovila, da je družba A., d.o.o. povezana s podjetjem B., d.o.o. (77,9 % delež). Družba B., d.o.o. pa je partner družbe C., d.o.o. (50 % delež) in prav tako družbe Č., d.d. (50 % delež), ki sta v razmerju z več kot 50 % deležem povezane z Republiko Slovenijo preko podjetja C., d.o.o. in E., d.d., kar pomeni, da je podjetje A., d.o.o. partnersko povezano z Republiko Slovenijo, zato ne izpolnjuje pogoja določenega s prvim odstavkom 3. člena Uredbe in se tožeči stranki ne odobrijo priglašena sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov v letu 2022 iz naslova priglašenih zavarovalnih premij podjetja A., d.o.o. v višini 54.388,89 EUR.

3.V postopku preverjanja pogoja iz 3. člena Uredbe je tožena stranka ugotovila, da je družba A., d.o.o. povezana s podjetjem B., d.o.o. (77,9 % delež). Družba B., d.o.o. pa je partner družbe C., d.o.o. (50 % delež) in prav tako družbe Č., d.d. (50 % delež), ki sta v razmerju z več kot 50 % deležem povezane z Republiko Slovenijo preko podjetja C., d.o.o. in E., d.d., kar pomeni, da je podjetje A., d.o.o. partnersko povezano z Republiko Slovenijo, zato ne izpolnjuje pogoja določenega s prvim odstavkom 3. člena Uredbe in se tožeči stranki ne odobrijo priglašena sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov v letu 2022 iz naslova priglašenih zavarovalnih premij podjetja A., d.o.o. v višini 54.388,89 EUR.

3.V postopku preverjanja pogoja iz 3. člena Uredbe je tožena stranka ugotovila, da je družba A., d.o.o. povezana s podjetjem B., d.o.o. (77,9 % delež). Družba B., d.o.o. pa je partner družbe C., d.o.o. (50 % delež) in prav tako družbe Č., d.d. (50 % delež), ki sta v razmerju z več kot 50 % deležem povezane z Republiko Slovenijo preko podjetja C., d.o.o. in E., d.d., kar pomeni, da je podjetje A., d.o.o. partnersko povezano z Republiko Slovenijo, zato ne izpolnjuje pogoja določenega s prvim odstavkom 3. člena Uredbe in se tožeči stranki ne odobrijo priglašena sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov v letu 2022 iz naslova priglašenih zavarovalnih premij podjetja A., d.o.o. v višini 54.388,89 EUR.

4.Tožeča stranka se z odločitvijo upravnega organa prve stopnje ni strinjala in je vložila pritožbo, ki jo je pritožbeni organ zavrnil kot neutemeljeno. Ugotovil je, da je sicer prvostopni upravni organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, vendar pa je pravilno odločil. Pritožbeni organ je postopek dopolnil in tožečo stranko z dopisom z dne 25. 5. 2023 seznanil s svojimi ugotovitvami ter ji dal možnost izjave. Povzel je, da podjetje A., d.o.o. že zaradi posrednega lastništva kapitala v višini 38,95 % po prvi liniji in 19,86 % po drugi liniji, pa tudi zaradi posrednega lastništva 58,81 % kapitala po obeh linijah, presega prag 25 % lastništva kapitala s strani javnega organa, ki je določen v četrtem odstavku 3. člena Priloge I Uredbe EU št. 702/2014. Republika Slovenija namreč ni navedena med izjemami iz drugega pododstavka drugega odstavka istega člena.

4.Tožeča stranka se z odločitvijo upravnega organa prve stopnje ni strinjala in je vložila pritožbo, ki jo je pritožbeni organ zavrnil kot neutemeljeno. Ugotovil je, da je sicer prvostopni upravni organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, vendar pa je pravilno odločil. Pritožbeni organ je postopek dopolnil in tožečo stranko z dopisom z dne 25. 5. 2023 seznanil s svojimi ugotovitvami ter ji dal možnost izjave. Povzel je, da podjetje A., d.o.o. že zaradi posrednega lastništva kapitala v višini 38,95 % po prvi liniji in 19,86 % po drugi liniji, pa tudi zaradi posrednega lastništva 58,81 % kapitala po obeh linijah, presega prag 25 % lastništva kapitala s strani javnega organa, ki je določen v četrtem odstavku 3. člena Priloge I Uredbe EU št. 702/2014. Republika Slovenija namreč ni navedena med izjemami iz drugega pododstavka drugega odstavka istega člena.

4.Tožeča stranka se z odločitvijo upravnega organa prve stopnje ni strinjala in je vložila pritožbo, ki jo je pritožbeni organ zavrnil kot neutemeljeno. Ugotovil je, da je sicer prvostopni upravni organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, vendar pa je pravilno odločil. Pritožbeni organ je postopek dopolnil in tožečo stranko z dopisom z dne 25. 5. 2023 seznanil s svojimi ugotovitvami ter ji dal možnost izjave. Povzel je, da podjetje A., d.o.o. že zaradi posrednega lastništva kapitala v višini 38,95 % po prvi liniji in 19,86 % po drugi liniji, pa tudi zaradi posrednega lastništva 58,81 % kapitala po obeh linijah, presega prag 25 % lastništva kapitala s strani javnega organa, ki je določen v četrtem odstavku 3. člena Priloge I Uredbe EU št. 702/2014. Republika Slovenija namreč ni navedena med izjemami iz drugega pododstavka drugega odstavka istega člena.

5.Tožeča stranka je v postopku pritožbe navajala, da podjetje A., d.o.o. nima nobenih prednosti zaradi posrednega lastništva kapitala s strani Republike Slovenije in da na strukturo posrednega lastništva nima vpliva, pri tem se sklicuje na 6. člen Priloge I Uredbe EU. Vendar pritožbeni organ temu ni sledil, saj po njegovem mnenju določba 6. člena Priloge 1 Uredbe EU jasno razločuje med pojmoma podatki in deležem kapitala ali glasovalnih pravic. 6. člen ne ureja pravil izračunavanja deleža kapitala ali glasovalnih pravic in ne posega v pojem posrednega lastništva kapitala iz četrtega odstavka 3. člena, zato v tej zadevi ni uporaben.

5.Tožeča stranka je v postopku pritožbe navajala, da podjetje A., d.o.o. nima nobenih prednosti zaradi posrednega lastništva kapitala s strani Republike Slovenije in da na strukturo posrednega lastništva nima vpliva, pri tem se sklicuje na 6. člen Priloge I Uredbe EU. Vendar pritožbeni organ temu ni sledil, saj po njegovem mnenju določba 6. člena Priloge 1 Uredbe EU jasno razločuje med pojmoma podatki in deležem kapitala ali glasovalnih pravic. 6. člen ne ureja pravil izračunavanja deleža kapitala ali glasovalnih pravic in ne posega v pojem posrednega lastništva kapitala iz četrtega odstavka 3. člena, zato v tej zadevi ni uporaben.

5.Tožeča stranka je v postopku pritožbe navajala, da podjetje A., d.o.o. nima nobenih prednosti zaradi posrednega lastništva kapitala s strani Republike Slovenije in da na strukturo posrednega lastništva nima vpliva, pri tem se sklicuje na 6. člen Priloge I Uredbe EU. Vendar pritožbeni organ temu ni sledil, saj po njegovem mnenju določba 6. člena Priloge 1 Uredbe EU jasno razločuje med pojmoma podatki in deležem kapitala ali glasovalnih pravic. 6. člen ne ureja pravil izračunavanja deleža kapitala ali glasovalnih pravic in ne posega v pojem posrednega lastništva kapitala iz četrtega odstavka 3. člena, zato v tej zadevi ni uporaben.

6.Tožeča stranka je zoper odločitev upravnih organov vložila tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je prejela 54.388,89 EUR premalo pomoči. Izpostavlja, da A., d.o.o. in B., d.o.o. nista povezani podjetji, ampak sta partnerski podjetji. Poudarja, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedenih nobenih razlogov, ki bi bili podlaga za zaključek, da sta družbi A., d.o.o. in B., d.o.o. v kakršnemkoli razmerju. Po mnenju tožeče stranke večinska kapitalska udeležba družbe B., d.o.o. v družbi A., d.o.o. ne pomeni, da sta podjetji povezani. B., d.o.o. ima v lasti cca 77,9 % kapitalski delež v A., d.o.o., vendar ji to ne omogoča nobenega od razmerij, ki so navedena v tretjem odstavku 3. člena Priloge 1 k Uredbi EU.

6.Tožeča stranka je zoper odločitev upravnih organov vložila tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je prejela 54.388,89 EUR premalo pomoči. Izpostavlja, da A., d.o.o. in B., d.o.o. nista povezani podjetji, ampak sta partnerski podjetji. Poudarja, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedenih nobenih razlogov, ki bi bili podlaga za zaključek, da sta družbi A., d.o.o. in B., d.o.o. v kakršnemkoli razmerju. Po mnenju tožeče stranke večinska kapitalska udeležba družbe B., d.o.o. v družbi A., d.o.o. ne pomeni, da sta podjetji povezani. B., d.o.o. ima v lasti cca 77,9 % kapitalski delež v A., d.o.o., vendar ji to ne omogoča nobenega od razmerij, ki so navedena v tretjem odstavku 3. člena Priloge 1 k Uredbi EU.

6.Tožeča stranka je zoper odločitev upravnih organov vložila tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je prejela 54.388,89 EUR premalo pomoči. Izpostavlja, da A., d.o.o. in B., d.o.o. nista povezani podjetji, ampak sta partnerski podjetji. Poudarja, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedenih nobenih razlogov, ki bi bili podlaga za zaključek, da sta družbi A., d.o.o. in B., d.o.o. v kakršnemkoli razmerju. Po mnenju tožeče stranke večinska kapitalska udeležba družbe B., d.o.o. v družbi A., d.o.o. ne pomeni, da sta podjetji povezani. B., d.o.o. ima v lasti cca 77,9 % kapitalski delež v A., d.o.o., vendar ji to ne omogoča nobenega od razmerij, ki so navedena v tretjem odstavku 3. člena Priloge 1 k Uredbi EU.

7.Tožeča stranka vztraja, da je potrebno upoštevati specifična razmerja v družbi A., d.o.o. Dodaja, da podjetje A., d.o.o. nima konsolidiranih zaključnih računov, ker nima podrejenih družb, kar bi terjalo njihovo pripravo in bi tožena stranka morala poleg podatkov A., d.o.o. upoštevati še podatke družbe B., d.o.o., ki je partnersko podjetje z vidika lastniške verige.

7.Tožeča stranka vztraja, da je potrebno upoštevati specifična razmerja v družbi A., d.o.o. Dodaja, da podjetje A., d.o.o. nima konsolidiranih zaključnih računov, ker nima podrejenih družb, kar bi terjalo njihovo pripravo in bi tožena stranka morala poleg podatkov A., d.o.o. upoštevati še podatke družbe B., d.o.o., ki je partnersko podjetje z vidika lastniške verige.

7.Tožeča stranka vztraja, da je potrebno upoštevati specifična razmerja v družbi A., d.o.o. Dodaja, da podjetje A., d.o.o. nima konsolidiranih zaključnih računov, ker nima podrejenih družb, kar bi terjalo njihovo pripravo in bi tožena stranka morala poleg podatkov A., d.o.o. upoštevati še podatke družbe B., d.o.o., ki je partnersko podjetje z vidika lastniške verige.

8.Tožeča stranka še dodaja, da iz obrazložitve ni razvidno, kakšni so podatki o zaposlenih, letnih prihodkih in sredstvih, ki jih je tožena stranka upoštevala v sorazmernem deležu vsakega od navedenih podjetij, torej A., d.o.o., Č., d.d., C., d.o.o., B., d.o.o., E., d.d. in Republike Slovenije. V tem delu izpodbijana odločba ni obrazložena.

8.Tožeča stranka še dodaja, da iz obrazložitve ni razvidno, kakšni so podatki o zaposlenih, letnih prihodkih in sredstvih, ki jih je tožena stranka upoštevala v sorazmernem deležu vsakega od navedenih podjetij, torej A., d.o.o., Č., d.d., C., d.o.o., B., d.o.o., E., d.d. in Republike Slovenije. V tem delu izpodbijana odločba ni obrazložena.

8.Tožeča stranka še dodaja, da iz obrazložitve ni razvidno, kakšni so podatki o zaposlenih, letnih prihodkih in sredstvih, ki jih je tožena stranka upoštevala v sorazmernem deležu vsakega od navedenih podjetij, torej A., d.o.o., Č., d.d., C., d.o.o., B., d.o.o., E., d.d. in Republike Slovenije. V tem delu izpodbijana odločba ni obrazložena.

9.Tožeča stranka podarja, da niti v družbi A., d.o.o. niti v podjetju B., d.o.o. nima noben javni organ niti deleža v kapitalu niti kakršnihkoli glasovalnih pravic. Glasovalne pravice v družbi A., imajo B., d.o.o., F. in številne fizične osebe, zato ne gre za položaj iz četrtega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi EU.

9.Tožeča stranka podarja, da niti v družbi A., d.o.o. niti v podjetju B., d.o.o. nima noben javni organ niti deleža v kapitalu niti kakršnihkoli glasovalnih pravic. Glasovalne pravice v družbi A., imajo B., d.o.o., F. in številne fizične osebe, zato ne gre za položaj iz četrtega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi EU.

9.Tožeča stranka podarja, da niti v družbi A., d.o.o. niti v podjetju B., d.o.o. nima noben javni organ niti deleža v kapitalu niti kakršnihkoli glasovalnih pravic. Glasovalne pravice v družbi A., imajo B., d.o.o., F. in številne fizične osebe, zato ne gre za položaj iz četrtega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi EU.

10.Tožeča stranka trdi, da je ravnanje tožene stranke v nasprotju z določbami Ustave Republike Slovenije. Poudarja, da družba A., d.o.o. ni imela vpliva na to, v kakšni meri se bo v oddaljenem tretjem ali četrtem kolenu spreminjalo lastništvo v podjetjih, ki so v njej udeležena oziroma imajo v njej delež. Zato takšna ravnanja ne morejo imeti negativnih učinkov na družbo A., d.o.o. Izguba subvencije iz tega razloga predstavlja diskriminacijo podjetja A., d.o.o. na podlagi oddaljenega lastništva Republike Slovenije v E., d.d. in Č., d.d.

10.Tožeča stranka trdi, da je ravnanje tožene stranke v nasprotju z določbami Ustave Republike Slovenije. Poudarja, da družba A., d.o.o. ni imela vpliva na to, v kakšni meri se bo v oddaljenem tretjem ali četrtem kolenu spreminjalo lastništvo v podjetjih, ki so v njej udeležena oziroma imajo v njej delež. Zato takšna ravnanja ne morejo imeti negativnih učinkov na družbo A., d.o.o. Izguba subvencije iz tega razloga predstavlja diskriminacijo podjetja A., d.o.o. na podlagi oddaljenega lastništva Republike Slovenije v E., d.d. in Č., d.d.

10.Tožeča stranka trdi, da je ravnanje tožene stranke v nasprotju z določbami Ustave Republike Slovenije. Poudarja, da družba A., d.o.o. ni imela vpliva na to, v kakšni meri se bo v oddaljenem tretjem ali četrtem kolenu spreminjalo lastništvo v podjetjih, ki so v njej udeležena oziroma imajo v njej delež. Zato takšna ravnanja ne morejo imeti negativnih učinkov na družbo A., d.o.o. Izguba subvencije iz tega razloga predstavlja diskriminacijo podjetja A., d.o.o. na podlagi oddaljenega lastništva Republike Slovenije v E., d.d. in Č., d.d.

11.Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi v zavrnilnem delu in samo odloči o zadevi oziroma, da v tem delu zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje ter ji prisodi stroške postopka.

11.Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi v zavrnilnem delu in samo odloči o zadevi oziroma, da v tem delu zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje ter ji prisodi stroške postopka.

11.Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi v zavrnilnem delu in samo odloči o zadevi oziroma, da v tem delu zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje ter ji prisodi stroške postopka.

12.V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da so primerjave s podjetjem G., d.o.o. nedovoljena novota po 52. členu Zakona o upravnem sporu, ker bi te navedbe tožeča stranka morala navesti že v pritožbenem postopku, pa tega ni storila. Poudarja, da po razlagi Uredbe število subjektov med javnim organom in zadevnim podjetjem na presojo po četrtem odstavku 3. člena ne vpliva. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12.V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da so primerjave s podjetjem G., d.o.o. nedovoljena novota po 52. členu Zakona o upravnem sporu, ker bi te navedbe tožeča stranka morala navesti že v pritožbenem postopku, pa tega ni storila. Poudarja, da po razlagi Uredbe število subjektov med javnim organom in zadevnim podjetjem na presojo po četrtem odstavku 3. člena ne vpliva. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12.V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da so primerjave s podjetjem G., d.o.o. nedovoljena novota po 52. členu Zakona o upravnem sporu, ker bi te navedbe tožeča stranka morala navesti že v pritožbenem postopku, pa tega ni storila. Poudarja, da po razlagi Uredbe število subjektov med javnim organom in zadevnim podjetjem na presojo po četrtem odstavku 3. člena ne vpliva. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

13.V pripravljalni vlogi tožeča stranka dodaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da prvostopni organi ni popolno ugotovil dejanskega stanja, zato je postopek dopolnil, zato je šele v odločbi o pritožbi dobila možnost in ugotovila potrebo, da opre svoje stališče tudi na argument kršitve načela enakega obravnavanja, pri čemer je navedla kot primer podjetje G., d.o.o. Tožeča stranka poudarja, da tožena stranka razlaga določila Priloge I Uredbe EU v nasprotju z določili Ustave Republike Slovenije, kar vodi do nevzdržnih rezultatov in do neenake obravnave podjetij na podlagi dejavnikov, na katere ta podjetja in njihova poslovodstva nimajo vpliva. Tožeča stranka vztraja, da je potrebno upoštevati zgolj podatke o kapitalski udeležbi javnega organa, ki so razvidna za zadevno podjetje A., d.o.o. in partnersko podjetje B., d.o.o.

13.V pripravljalni vlogi tožeča stranka dodaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da prvostopni organi ni popolno ugotovil dejanskega stanja, zato je postopek dopolnil, zato je šele v odločbi o pritožbi dobila možnost in ugotovila potrebo, da opre svoje stališče tudi na argument kršitve načela enakega obravnavanja, pri čemer je navedla kot primer podjetje G., d.o.o. Tožeča stranka poudarja, da tožena stranka razlaga določila Priloge I Uredbe EU v nasprotju z določili Ustave Republike Slovenije, kar vodi do nevzdržnih rezultatov in do neenake obravnave podjetij na podlagi dejavnikov, na katere ta podjetja in njihova poslovodstva nimajo vpliva. Tožeča stranka vztraja, da je potrebno upoštevati zgolj podatke o kapitalski udeležbi javnega organa, ki so razvidna za zadevno podjetje A., d.o.o. in partnersko podjetje B., d.o.o.

13.V pripravljalni vlogi tožeča stranka dodaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da prvostopni organi ni popolno ugotovil dejanskega stanja, zato je postopek dopolnil, zato je šele v odločbi o pritožbi dobila možnost in ugotovila potrebo, da opre svoje stališče tudi na argument kršitve načela enakega obravnavanja, pri čemer je navedla kot primer podjetje G., d.o.o. Tožeča stranka poudarja, da tožena stranka razlaga določila Priloge I Uredbe EU v nasprotju z določili Ustave Republike Slovenije, kar vodi do nevzdržnih rezultatov in do neenake obravnave podjetij na podlagi dejavnikov, na katere ta podjetja in njihova poslovodstva nimajo vpliva. Tožeča stranka vztraja, da je potrebno upoštevati zgolj podatke o kapitalski udeležbi javnega organa, ki so razvidna za zadevno podjetje A., d.o.o. in partnersko podjetje B., d.o.o.

14.Stranka z interesom podjetje A., podjetje za proizvodnjo in prodajo vina d.o.o. na vročeno tožbo ni odgovorila.

14.Stranka z interesom podjetje A., podjetje za proizvodnjo in prodajo vina d.o.o. na vročeno tožbo ni odgovorila.

14.Stranka z interesom podjetje A., podjetje za proizvodnjo in prodajo vina d.o.o. na vročeno tožbo ni odgovorila.

15.Tožba ni utemeljena.

15.Tožba ni utemeljena.

15.Tožba ni utemeljena.

16.V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoj iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU za podjetje A., d.o.o.

16.V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoj iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU za podjetje A., d.o.o.

16.V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoj iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU za podjetje A., d.o.o.

17.Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (v nadaljevanju Uredba) v 1. točki prvega odstavka 3. člena določa, da so upravičenci do sofinanciranja mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Prilogi I Uredbe 702/2014/EU (v nadaljevanju Uredba EU). Četrta točka 3. člena Priloge I Uredbe EU pa določa, da se podjetje ne more obravnavati kot mikro, malo ali srednje podjetje, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, razen v primerih ko gre za javne investicijske družbe, družbe za tvegan kapital; univerze ali neprofitne raziskovalne centre; institucionalne investitorje, vključno z regionalnimi skladi in avtonomnimi lokalnimi oblastmi z letnim proračunom manjšim od 100 milijonov EUR in z manj kot 5000 prebivalci.

17.Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (v nadaljevanju Uredba) v 1. točki prvega odstavka 3. člena določa, da so upravičenci do sofinanciranja mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Prilogi I Uredbe 702/2014/EU (v nadaljevanju Uredba EU). Četrta točka 3. člena Priloge I Uredbe EU pa določa, da se podjetje ne more obravnavati kot mikro, malo ali srednje podjetje, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, razen v primerih ko gre za javne investicijske družbe, družbe za tvegan kapital; univerze ali neprofitne raziskovalne centre; institucionalne investitorje, vključno z regionalnimi skladi in avtonomnimi lokalnimi oblastmi z letnim proračunom manjšim od 100 milijonov EUR in z manj kot 5000 prebivalci.

17.Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (v nadaljevanju Uredba) v 1. točki prvega odstavka 3. člena določa, da so upravičenci do sofinanciranja mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Prilogi I Uredbe 702/2014/EU (v nadaljevanju Uredba EU). Četrta točka 3. člena Priloge I Uredbe EU pa določa, da se podjetje ne more obravnavati kot mikro, malo ali srednje podjetje, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, razen v primerih ko gre za javne investicijske družbe, družbe za tvegan kapital; univerze ali neprofitne raziskovalne centre; institucionalne investitorje, vključno z regionalnimi skladi in avtonomnimi lokalnimi oblastmi z letnim proračunom manjšim od 100 milijonov EUR in z manj kot 5000 prebivalci.

18.V obravnavani zadevi lastniške verige in deleži udeležbe v kapitalu posameznih družb niso sporni, za tožečo stranko je sporno, da se ti deleži upoštevajo kot neizpolnjevanje pogoja iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU za podjetje A., d.o.o., saj podjetje nima vpliva na njegovo posredno lastniško strukturo, lastniški deleži, ki jih ima Republika Slovenija, pa ji ne dajejo možnosti vpliva na podjetje preko glasovalnih pravic.

18.V obravnavani zadevi lastniške verige in deleži udeležbe v kapitalu posameznih družb niso sporni, za tožečo stranko je sporno, da se ti deleži upoštevajo kot neizpolnjevanje pogoja iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU za podjetje A., d.o.o., saj podjetje nima vpliva na njegovo posredno lastniško strukturo, lastniški deleži, ki jih ima Republika Slovenija, pa ji ne dajejo možnosti vpliva na podjetje preko glasovalnih pravic.

18.V obravnavani zadevi lastniške verige in deleži udeležbe v kapitalu posameznih družb niso sporni, za tožečo stranko je sporno, da se ti deleži upoštevajo kot neizpolnjevanje pogoja iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU za podjetje A., d.o.o., saj podjetje nima vpliva na njegovo posredno lastniško strukturo, lastniški deleži, ki jih ima Republika Slovenija, pa ji ne dajejo možnosti vpliva na podjetje preko glasovalnih pravic.

19.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožena stranka kot razlog neizpolnjevanja navedenega pogoja navaja lastništvo kapitala in se ne opredeljuje do vpliva iz imetništva glasovalnih pravic. Četrta točka 3. člena Priloge I Uredbe EU določa, da se podjetje ne more obravnavati kot upravičenec, če ima vsaj en javni organ posredno v lasti vsaj 25 % kapitala, razen v primerih javnih organov iz drugega odstavka 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU, med katerimi pa ni navedena država. Zadostuje torej, da ima javni organ posredno v lasti več kot 25 % kapitala v podjetju, da se že iz tega razloga šteje, da takšno podjetje ne more biti upravičenec do sofinanciranja po Uredbi in pri tem ni potrebno ugotavljati ali presojati imetništva in vpliva glasovalnih pravic na poslovanje podjetja, kar izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju Sodišče EU) z dne 24. 9. 2020 v zadevi C-516/19. Prav tako ob presoji (ne)izpolnjevanja tega pogoja ni potrebno presojati drugih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati mikro, mala ali srednja podjetja, kot so število zaposlenih, letnih prihodkov ali višine sredstev.

19.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožena stranka kot razlog neizpolnjevanja navedenega pogoja navaja lastništvo kapitala in se ne opredeljuje do vpliva iz imetništva glasovalnih pravic. Četrta točka 3. člena Priloge I Uredbe EU določa, da se podjetje ne more obravnavati kot upravičenec, če ima vsaj en javni organ posredno v lasti vsaj 25 % kapitala, razen v primerih javnih organov iz drugega odstavka 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU, med katerimi pa ni navedena država. Zadostuje torej, da ima javni organ posredno v lasti več kot 25 % kapitala v podjetju, da se že iz tega razloga šteje, da takšno podjetje ne more biti upravičenec do sofinanciranja po Uredbi in pri tem ni potrebno ugotavljati ali presojati imetništva in vpliva glasovalnih pravic na poslovanje podjetja, kar izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju Sodišče EU) z dne 24. 9. 2020 v zadevi C-516/19. Prav tako ob presoji (ne)izpolnjevanja tega pogoja ni potrebno presojati drugih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati mikro, mala ali srednja podjetja, kot so število zaposlenih, letnih prihodkov ali višine sredstev.

19.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožena stranka kot razlog neizpolnjevanja navedenega pogoja navaja lastništvo kapitala in se ne opredeljuje do vpliva iz imetništva glasovalnih pravic. Četrta točka 3. člena Priloge I Uredbe EU določa, da se podjetje ne more obravnavati kot upravičenec, če ima vsaj en javni organ posredno v lasti vsaj 25 % kapitala, razen v primerih javnih organov iz drugega odstavka 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU, med katerimi pa ni navedena država. Zadostuje torej, da ima javni organ posredno v lasti več kot 25 % kapitala v podjetju, da se že iz tega razloga šteje, da takšno podjetje ne more biti upravičenec do sofinanciranja po Uredbi in pri tem ni potrebno ugotavljati ali presojati imetništva in vpliva glasovalnih pravic na poslovanje podjetja, kar izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju Sodišče EU) z dne 24. 9. 2020 v zadevi C-516/19. Prav tako ob presoji (ne)izpolnjevanja tega pogoja ni potrebno presojati drugih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati mikro, mala ali srednja podjetja, kot so število zaposlenih, letnih prihodkov ali višine sredstev.

20.Iz 70. in 71. točke sodbe Sodišča EU v zadevi C-516/19 z dne 24. 9. 2020 izhaja, da zadostuje, da ima javni organ posredno najmanj 25 % kapitala, ne da bi bilo potrebno preučiti ali lahko s svojo udeležbo dejansko vpliva na poslovanje podjetja, saj obstoj nadzora v smislu tega pogoja izhaja že zgolj iz stopnje udeležbe javnega organa v kapitalu, pa čeprav posredne.

20.Iz 70. in 71. točke sodbe Sodišča EU v zadevi C-516/19 z dne 24. 9. 2020 izhaja, da zadostuje, da ima javni organ posredno najmanj 25 % kapitala, ne da bi bilo potrebno preučiti ali lahko s svojo udeležbo dejansko vpliva na poslovanje podjetja, saj obstoj nadzora v smislu tega pogoja izhaja že zgolj iz stopnje udeležbe javnega organa v kapitalu, pa čeprav posredne.

20.Iz 70. in 71. točke sodbe Sodišča EU v zadevi C-516/19 z dne 24. 9. 2020 izhaja, da zadostuje, da ima javni organ posredno najmanj 25 % kapitala, ne da bi bilo potrebno preučiti ali lahko s svojo udeležbo dejansko vpliva na poslovanje podjetja, saj obstoj nadzora v smislu tega pogoja izhaja že zgolj iz stopnje udeležbe javnega organa v kapitalu, pa čeprav posredne.

21.Tožena stranka je torej odločila pravilno, ko je ugotovila, da podjetje A., d.o.o. zaradi posrednega lastništva kapitala Republike Slovenije v višini več kot 25 %, ne izpolnjuje pogoja iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU in da tožeča stranka ni upravičena do sofinanciranja zavarovalnih premij podjetja A., d.o.o., pri tem pa ni bila obvezana presojati dejanskega vpliva na poslovanje podjetja, saj zadostuje že zgolj dejstvo posrednega lastništva (25 % ali več) kapitala v podjetju s strani javnega subjekta, ki ni naveden med izjemami iz drugega odstavka 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU. Svojo odločitev je tudi zadostno obrazložila in dala tožeči stranki pravico do izjave v postopku.

21.Tožena stranka je torej odločila pravilno, ko je ugotovila, da podjetje A., d.o.o. zaradi posrednega lastništva kapitala Republike Slovenije v višini več kot 25 %, ne izpolnjuje pogoja iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU in da tožeča stranka ni upravičena do sofinanciranja zavarovalnih premij podjetja A., d.o.o., pri tem pa ni bila obvezana presojati dejanskega vpliva na poslovanje podjetja, saj zadostuje že zgolj dejstvo posrednega lastništva (25 % ali več) kapitala v podjetju s strani javnega subjekta, ki ni naveden med izjemami iz drugega odstavka 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU. Svojo odločitev je tudi zadostno obrazložila in dala tožeči stranki pravico do izjave v postopku.

21.Tožena stranka je torej odločila pravilno, ko je ugotovila, da podjetje A., d.o.o. zaradi posrednega lastništva kapitala Republike Slovenije v višini več kot 25 %, ne izpolnjuje pogoja iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU in da tožeča stranka ni upravičena do sofinanciranja zavarovalnih premij podjetja A., d.o.o., pri tem pa ni bila obvezana presojati dejanskega vpliva na poslovanje podjetja, saj zadostuje že zgolj dejstvo posrednega lastništva (25 % ali več) kapitala v podjetju s strani javnega subjekta, ki ni naveden med izjemami iz drugega odstavka 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU. Svojo odločitev je tudi zadostno obrazložila in dala tožeči stranki pravico do izjave v postopku.

22.Tožeča stranka v tožbi poudarja, da podjetje A., d.o.o. ni povezano z nobenim podjetjem iz lastniške verige, da pogoji iz 3. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU niso izpolnjeni, da je samo s podjetjem B., d.o.o. v razmerju partnerskega podjetja in da jo odločitev tožene stranke postavlja v neenak položaj nasproti ostalim podjetjem (krši načelo nediskriminacije iz Ustave Republike Slovenije).

22.Tožeča stranka v tožbi poudarja, da podjetje A., d.o.o. ni povezano z nobenim podjetjem iz lastniške verige, da pogoji iz 3. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU niso izpolnjeni, da je samo s podjetjem B., d.o.o. v razmerju partnerskega podjetja in da jo odločitev tožene stranke postavlja v neenak položaj nasproti ostalim podjetjem (krši načelo nediskriminacije iz Ustave Republike Slovenije).

22.Tožeča stranka v tožbi poudarja, da podjetje A., d.o.o. ni povezano z nobenim podjetjem iz lastniške verige, da pogoji iz 3. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU niso izpolnjeni, da je samo s podjetjem B., d.o.o. v razmerju partnerskega podjetja in da jo odločitev tožene stranke postavlja v neenak položaj nasproti ostalim podjetjem (krši načelo nediskriminacije iz Ustave Republike Slovenije).

23.Tretja točka 3. člena Priloge I Uredbe EU določa pogoje, po katerih se presoja ali so podjetja "povezana podjetja", torej ali imajo večino glasovalnih pravic, pravico imenovati ali odstaviti večino članov upravnega ali nadzornega organa ter ali izvajajo prevladujoč vpliv nad podjetjem. Kot je že zgoraj obrazloženo, je tožena stranka ugotovila neizpolnjevanje pogoja iz 4. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU, po katerem (tudi v skladu s sodno prakso Sodišča EU) ni potrebno presojati vpliva na poslovanje podjetja, ampak zadostuje ugotovitev posrednega deleža kapitala javnega organa v podjetju, zato tožena stranka utemeljeno ni vsebinsko obrazložila oziroma ugotavljala dejanskega vpliva na poslovanje podjetja A., d.o.o. s strani Republike Slovenije.

23.Tretja točka 3. člena Priloge I Uredbe EU določa pogoje, po katerih se presoja ali so podjetja "povezana podjetja", torej ali imajo večino glasovalnih pravic, pravico imenovati ali odstaviti večino članov upravnega ali nadzornega organa ter ali izvajajo prevladujoč vpliv nad podjetjem. Kot je že zgoraj obrazloženo, je tožena stranka ugotovila neizpolnjevanje pogoja iz 4. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU, po katerem (tudi v skladu s sodno prakso Sodišča EU) ni potrebno presojati vpliva na poslovanje podjetja, ampak zadostuje ugotovitev posrednega deleža kapitala javnega organa v podjetju, zato tožena stranka utemeljeno ni vsebinsko obrazložila oziroma ugotavljala dejanskega vpliva na poslovanje podjetja A., d.o.o. s strani Republike Slovenije.

23.Tretja točka 3. člena Priloge I Uredbe EU določa pogoje, po katerih se presoja ali so podjetja "povezana podjetja", torej ali imajo večino glasovalnih pravic, pravico imenovati ali odstaviti večino članov upravnega ali nadzornega organa ter ali izvajajo prevladujoč vpliv nad podjetjem. Kot je že zgoraj obrazloženo, je tožena stranka ugotovila neizpolnjevanje pogoja iz 4. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU, po katerem (tudi v skladu s sodno prakso Sodišča EU) ni potrebno presojati vpliva na poslovanje podjetja, ampak zadostuje ugotovitev posrednega deleža kapitala javnega organa v podjetju, zato tožena stranka utemeljeno ni vsebinsko obrazložila oziroma ugotavljala dejanskega vpliva na poslovanje podjetja A., d.o.o. s strani Republike Slovenije.

24.Sama ureditev 4. točke 3. člena Priloge I Uredbe UE po mnenju sodišča ni diskriminatorna, saj jasno določa objektivni pogoj "več kot 25 % delež javnega organa v kapitalu podjetja" enako za vsa mikro, mala ali srednja podjetja, torej za vse upravičence po Uredbi. Vsi so torej obravnavani enako.

24.Sama ureditev 4. točke 3. člena Priloge I Uredbe UE po mnenju sodišča ni diskriminatorna, saj jasno določa objektivni pogoj "več kot 25 % delež javnega organa v kapitalu podjetja" enako za vsa mikro, mala ali srednja podjetja, torej za vse upravičence po Uredbi. Vsi so torej obravnavani enako.

24.Sama ureditev 4. točke 3. člena Priloge I Uredbe UE po mnenju sodišča ni diskriminatorna, saj jasno določa objektivni pogoj "več kot 25 % delež javnega organa v kapitalu podjetja" enako za vsa mikro, mala ali srednja podjetja, torej za vse upravičence po Uredbi. Vsi so torej obravnavani enako.

25.Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka). Ker je sodišče tožbo zavrnilo ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagala tožeča stranka.

25.Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka). Ker je sodišče tožbo zavrnilo ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagala tožeča stranka.

25.Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka). Ker je sodišče tožbo zavrnilo ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagala tožeča stranka.

26.V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je podlaga za sprejem odločitve sodišča ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporna je bila izključno razlaga določb oziroma uporaba določb Priloge I Uredbe EU. V takem primeru prvi odstavek 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči brez glavne obravnave.

26.V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je podlaga za sprejem odločitve sodišča ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporna je bila izključno razlaga določb oziroma uporaba določb Priloge I Uredbe EU. V takem primeru prvi odstavek 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči brez glavne obravnave.

26.V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je podlaga za sprejem odločitve sodišča ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporna je bila izključno razlaga določb oziroma uporaba določb Priloge I Uredbe EU. V takem primeru prvi odstavek 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči brez glavne obravnave.

27.Kadar sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1), zato je sodišče odločilo kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

1Drugi odstavek 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU.

2Pojem zajema vse javne subjekte ali organe, ki so ustanovljeni za zadovoljevanje potreb splošnega interesa in jih financira država ali lokalna oblast. Tako 52. točka sodbe v zadevi C-516/19 z dne 24. 9. 2020.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) - člen 3, 3/3, 3/3-1

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije - člen 3, 3-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.