Jedro

Ker je tožena stranka objavila razpis devet mesecev po pravnomočno zaključenem postopku, dejstvo, ki ga uveljavlja tožnik, ni razlog za obnovo postopka po tej določbi, ne glede na to, da je bil vložen v rokih, ki jih določa 396. člen ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za obnovo postopka in odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za obnovo postopka.

2. Tožeča stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi oziroma podredno, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. V obširni pritožbi, v kateri predvsem opisuje, kako sodišče prve stopnje v pravnomočni sodbi ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. V zvezi z izpodbijanim sklepom pa navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje v obrazložitvi pod točko 9, da novi dokaz, ki je nastal šele devet mesecev po pravnomočno zaključenem postopku, ne predstavlja novega dejstva, zaradi katerega bi bila dopustna obnova postopka, napačna. Po mnenju sodišča prve stopnje razpis prostega delovnega mesta po pravnomočno končanem postopku v delovnem sporu ne predstavlja obnovitvenega razloga, kar velja tudi za navedbe tožeče stranke v smeri opravljanja dela po civilno pravnih pogodbah vse od podaje odpovedi tožniku pa do razpisa novega delovnega mesta. Objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka je pet let, zato je bil predlog vložen znotraj zakonsko določenega roka. Prav tako je tožnik predlog vložil znotraj 30-dnevnega roka, odkar se je prvič seznanil z novim dejstvom. Devet mesecev po zaključku delovnega spora ne predstavlja nobenega pravno upoštevnega razloga, zakaj tožnik ne bi mogel vložiti predloga za obnovo postopka. Tožnik je v predlogu dokazoval, da gre pri razpisu za popolnoma isto vrsto del in nalog, kot jih je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi opravljal tožnik. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja bi moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo in izvesti dokazni postopek. Ker tega ni storilo, ni moglo napraviti pravilnega in zakonitega zaključka o utemeljenosti predloga za obnovo postopka. Nadalje navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb in dokaznih predlogov tožeče stranke, ni napravilo ustreznega dokaznega sklepa in ugotovitvenega postopka, prav tako pa tudi ni nikjer navedlo, katere navedbe in iz katerega razloga so neutemeljene in nepotrebne.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, saj je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in tožniku naloži v plačilo stroške tega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in o zadevi pravilno odločilo.

6. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP, saj je zvedel za nova dejstva in sicer za razpis prostega delovnega mesta pri toženi stranki. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil v individualnem delovnem sporu, v katerem je tožnik izpodbijal zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, njegov tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 35/2018 z dne 7. 6. 2018. Tožena stranka je objavila razpis delovnega mesta, ki predstavlja za tožnika novo dejstvo, 5. ali 6. aprila 2019. 7. Po 10. točki 394. člena ZPP se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva, oziroma če bi bili ti dokazi uporabljani v prejšnjem postopku. Nova dejstva, so dejstva, ki so nastala že v prejšnjem postopku do pravnomočnosti, le stranka zanje ni vedela. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti. Sodišče prve stopnje se je upravičeno sklicevalo na sodno prakso VSRS, v kateri je bilo prav tako sprejeto takšno stališče. Ker je tožena stranka objavila razpis devet mesecev po pravnomočno zaključenem postopku, dejstvo, ki ga uveljavlja tožnik, ni razlog za obnovo postopka po tej določbi, ne glede na to, da je bil vložen v rokih, ki jih določa 396. člen ZPP.

8. Iz navedenega izhaja, da je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa je presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo 154. člena ZPP, sama krije svoje pritožbene stroške, tožena stranka pa stroškov ni priglasila.