Jedro

Ob pravnomočno zavrnjenem tožbenem zahtevku tožeče stranke bi moralo sodišče 1. stopnje ustaviti postopek zavarovanja in razveljaviti opravljena dejanja po uradni dolžnosti na podlagi 3. odst. 278. čl. in 3. točke 264 čl. ZIZ in ni bilo vezano na predlog tožene stranke ter ni bilo dolžno ugotavljati spremenjenih okoliščin po 2. odst. 278. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opr. št. P 130/95 z dne 16. 5. 2005 odločilo: da se ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo, dovoljen s sklepom Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju, z dne 26. 1. 1994 opr. št. II P 614/93 in se razveljavijo vsa opravljena dejanja zavarovanja ter se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Celju pri nepremičninah parc. št. ... parc. št. ..., parc. št. ... in parc. št. ..., vse vpisane v vl. št. ... k.o. Š. v., last D. J., Z. ..., Š. v., do celote, odredi izbris zaznambe (vknjižbe) prepovedi odtujitve in obremenitve in izbris zaznambe vrstnega reda terjatve, vpisane pod Dn. št. ... v korist S. J. (tč. 1 izreka sklepa) ter da je tožeča stranka S. J. dolžan toženi stranki D. J. v roku 15 dni povrniti stroške v višini 69.300,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2005 dalje do plačila.

Zoper cit. sklep je tožeča stranka S. J. po svoji pooblaščenki pravočasno vložila pritožbo in uveljavljala razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je tožeča stranka navajala, da bi prvostopno sodišče moralo toženčev predlog za ustavitev postopka zavarovanja za začasno odredbo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku, ki se po Zakonu o izvršbi in zavarovanju subsidiarno uporablja, vročiti tožeči stranki in ji s tem dati možnost, da se o predlogu tožene stranke izjavi. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki II. odst. 339. čl. ZPP in hkrati kršilo tudi pravico do enakega varstva pravic, kot to določa 22. čl. Ustave Republike Slovenije. Dalje je navajala, da se sicer okoliščine niso tako spremenile, da začasna odredba ne bi bila več potrebna. Tožeča stranka je proti odločitvi sodišča druge stopnje vložila revizijo in zato še vedno obstajajo utemeljeni razlogi za začasno zavarovanje terjatve tožeče stranke. Iz revizijskih navedb namreč izhaja verjetnost terjatve tožeče stranke in s tem utemeljenost revizije. Pravnomočnost odločbe o zavrnitvi tožbe na to ne more vplivati. Terjatev tožeče stranke bi morala biti še naprej zavarovana, ker je sicer kljub uspešni reviziji ne bo mogla izterjati. Začasna odredba iz tega razloga tudi ni bila časovno omejena na pravnomočno odločitev o tožbi. Namen časovno neomejene začasne odredbe pa je prav v tem, da se terjatev tožeče stranke zavaruje toliko časa, kolikor je potrebno zaradi možnosti uveljavljanja vtoževane terjatve. Ob vloženi reviziji pa ta možnost še vedno obstaja in s tem tudi razlogi za začasno odredbo. Drugačna razlaga določbe II. odst. 278. čl. ZIZ bi reviziji vzela njen pomen za tožečo stranko. Sodišče prve stopnje ni imelo vsebinskega razloga za izdajo izpodbijanega sklepa in je tega treba razveljaviti. Tožeča stranka je predlagala, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in predlog tožeče stranke za ustavitev postopka zavarovanja z začasno odredbo in za razveljavitev opravljenih dejanj zavrne. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevala je povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, vendar temelji na drugi materialnopravni podlagi.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev utemeljilo z razlogi po II. odst. 278. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ko je sprejelo zaključek, da pravnomočna zavrnitev prirednega in podrednega tožbenega zahtevka tožeče stranke predstavlja tisto okoliščino, zaradi katere zavarovanje z odredbo ni več potrebno, ker je pač odločalo o predlogu tožene stranke z dne 10. 5. 2005. Glede na dejstvo, ki pritožbeno ni sporno, da je zahtevek tožeče stranke (priredni in podredni) pravnomočno zavrnjen, bi po presoji pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje ustaviti postopek zavarovanja in razveljaviti opravljena dejanja po uradni dolžnosti na podlagi določbe III. odst. 278. čl. ZIZ in 3. tč. I. odst. 264. čl. ZIZ. Cit. zakonski določbi namreč določata, da sodišče ustavi postopek (zavarovanja z začasno odredbo) in razveljavi opravljena dejanja med drugimi primeru tudi v primeru, če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala. V obravnavanem primeru je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev tožeče stranke ni nastala in to dejstvo pritožbeno ni sporno. Zato sodišče prve stopnje glede odločanja o ustavitvi postopka zavarovanja ni bilo vezano na predlog tožene stranke in ni bilo dolžno ugotavljati obstoja pozneje spremenjenih okoliščin po določbi II. odst. 278. čl. ZIZ, čeprav drži pritožbena trditev, da je bila začasna odredba izdana brez časovne omejitve.

Po določbah v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja terjatve tožeče stranke veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP - 272. čl.) in po določbah ZIZ (277. člen) je mogoče izdati le časovno omejeno začasno odredbo, sodišče torej mora določiti, koliko časa naj odredba traja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje kljub predlogu tožene stranke z dne 10. 5. 2005 o ustavitvi postopka zavarovanja z začasno odredbo po pravnomočnem sklepu opr. št. P 614/93 z dne 26. 1. 1994 v zvezi s sklepom z dne 16. 3. 1994, ki ni bila časovno omejena, odločiti po uradni dolžnosti na podlagi določbe III. odst. 278. čl. ZIZ v zv. s 3. tč. I. odst. 264. čl. ZIZ.

Ker gre za odločitev po uradni dolžnosti, tudi ni bila storjena pritožbeno očitana kršitev določb postopka po 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ s tem, ko sodišče prve stopnje ni vročilo tožeči stranki v izjasnitev predloga tožene stranke z dne 10. 5. 2005 pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je še ugotovilo, da se sodišču prve stopnje niso primerile niti druge bistvene kršitve določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).

Ob pravilni uporabi materialnega prava in ob pritožbeno nesporno ugotovljenih dejstvih so pravno nepomembne pritožbene trditve o namenu časovno neomejene začasne odredbe in o nespremenjeni nevarnosti uveljavljanja terjatev tožeče stranke (ves čas) od izdaje začasne odredbe oziroma o nespremenjenih okoliščinah zaradi vložene revizije zoper pravnomočno sodbo o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP v zv. z 2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi I. odst. 165. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ.