Jedro

Dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoč obstaja po 48. členu ZBPP le v primeru, ko je ugotovljeno, da je upravičenec na podlagi poravnave pridobil premoženje ali dohodek, ki ga pred tem (to je pred sklenitvijo poravnave) ni imel (t.i. novo premoženje oziroma nov dohodek), kar pomeni, da si je s pomočjo brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejel, in ki je krila tudi stroške zastopanja odvetnika pri sklepanju poravnave, izboljšal svoj premoženjski položaj.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. BPP 403/2022-12 z dne 8. 3. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: Organ za BPP) tožniku kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči naložil, da mora na račun stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, Republiki Sloveniji povrniti 826,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 4. 2. 2024 dalje do plačila, in sicer v roku 15 dni od vročitve tega sklepa (I. točka izreka). Navedeni znesek je dolžan nakazati na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je naveden v izreku sklepa (II. točka izreka).

2.V obrazložitvi sklepa Organ za BPP pojasnjuje, da je bila tožniku z odločbo št. BPP 403/2022-2 z dne 8. 7. 2022 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe zoper A. A. zaradi vrnitve posojenega denarja v znesku 3.750,00 EUR, za zastopanje pred sodiščem prve stopnje ter kot oprostitev plačila morebitnih stroškov mediatorja.

3.Iz naslova brezplačne pravne pomoči so bili odvetniku B. B. s sklepom opr. št. BPP 403/2022-8 z dne 26. 10. 2023 priznani odvetniški stroški v višini 1.652,31 EUR.

4.V nadaljevanju obrazložitve Organ za BPP citira določbi prvega in petega odstavka 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in ugotavlja, da je bilo s pravnomočno sodno poravnavo Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 105/2022 z dne 7. 11. 2023 dogovorjeno, da je dolžna tožena stranka A. A. tožniku plačati znesek v višini 2.700,00 EUR v devetih enakih mesečnih zaporednih obrokih po 300,00 EUR, v primeru zamudne pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede stroškov postopka pa je bilo dogovorjeno, da nosi vsaka stranka sama svoje pravdne stroške. Navedeni denarni znesek v višini 2.700,00 EUR predstavlja po mnenju Organa za BPP po določbi 48. člena ZBPP premoženje, ki ga je upravičenec do brezplačne pravne pomoči pridobil na podlagi pravnomočne odločbe sodišča oziroma v obravnavanem primeru sodne poravnave. Ker je upravičenec prejel premoženje na podlagi pravnomočne sodne poravnave, je v skladu s petim odstavkom 48. člena ZBPP dolžan Republiki Sloveniji povrniti polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 826,16 EUR. Ta znesek ne presega polovice vrednosti premoženja, ki ga je upravičenec prejel na podlagi sklenjene pravnomočne sodne poravnave. Premoženje, ki ga je prejel, ni iz naslova preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, in je tolikšno, da je dolžan upravičenec del stroškov, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, povrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 4. 2. 2024 dalje do plačila.

5.Zoper navedeni sklep je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da je Organ za BPP dejansko stanje v zadevi ugotovil nepopolno. Kot navaja, 48. člen ZBPP sicer res določa, da je upravičenec, če v postopku pridobi premoženje, dolžan povrniti stroške, vendar pa v obravnavanem primeru premoženja, to je zneska v višini 2.700,00 EUR, od A. A. ni prejel oziroma mu ta vse do dneva vložitve tožbe iz tega naslova ni plačala niti centa. Zaradi neplačila zneska, dogovorjenega v sodni poravnavi, je tožnik dne 22. 2. 2024 pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti zoper A. A. vložil predlog za izvršbo, na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Murski Soboti dne 7. 3. 2024 pod opr. št. I 92/2024 dne izdalo sklep o izvršbi. Ker torej v obravnavani zadevi o pridobiti premoženja ni mogoče govoriti, je izpodbijani sklep po mnenju tožnika izdan preuranjeno. Ne glede na navedeno pa novega premoženja tožnik po sodni poravnavi ni mogel pridobiti tudi zato, ker gre pri znesku iz sodne poravnave le za vračilo posojila.

6.Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter DDV.

7.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

K točki I izreka:

8.Tožba je utemeljena.

9.V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti polovico stroškov, izplačnih iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki mu jih je Organ za BPP z izpodbijanim sklepom naložil v plačilo.

10.Med strankama ni sporno, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 403/2022-2 z dne 8. 7. 2022 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe zoper A. A. zaradi vrnitve posojila v višini 3.750,00 EUR, za zastopanje v tem postopku pred sodiščem prve stopnje, brezplačna pravna pomoč pa mu je bila dodeljena tudi v obliki oprostitve plačila morebitnih stroškov mediatorja. Prav tako ni sporno, da se je navedena pravdna zadeva končala s sklenitvijo sodne poravnave z dne 7. 11. 2023, v kateri se je A. A. zavezala, da bo tožniku iz naslova posojila plačala znesek 2.700,00 EUR v devetih mesečnih zaporednih obrokih po 300,00 EUR, pri čemer je prvi obrok zapadel v plačilo dne 15. 11. 2023, zadnji obrok pa dne 15. 7. 2024. V poravnavi je bilo dogovorjeno, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Prav tako ni sporno, da so bili odvetniku tožnika iz naslova brezplačne pravne pomoči izplačani stroški v višini 1.652,31 EUR.

11.Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na določbo petega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti polovico stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, če je na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, kar izjemoma ne velja le v primeru iz drugega odstavka 48. člena ZBPP, če je upravičenec na podlagi poravnave dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V prvem odstavku 48. člen ZBPP še določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Po tretjem odstavku istega člena se od upravičenca v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.

12.Po navedeni zakonski določbi morata biti torej za obveznost povrnitve stroškov izpolnjena dva pogoja: uspeh upravičenca do brezplačne pravne pomoči v postopku ter dejanska pridobitev premoženja oziroma dohodka, pri čemer predstavlja obseg vračila razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka, z omejitvijo višine terjanih sredstev, ki ne sme presegati zneska dejansko prejetega premoženja oziroma dohodkov, v primeru sklenjene sodne poravnave pa tudi ne polovice stroškov, izplačnih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči torej obstaja le v primeru, ko je ugotovljeno, da je upravičenec na podlagi poravnave pridobil premoženje ali dohodek, ki ga pred tem (to je pred sklenitvijo poravnave) ni imel (t.i. novo premoženje oziroma nov dohodek), kar pomeni, da si je s pomočjo brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejel, in ki je krila tudi stroške zastopanja odvetnika pri sklepanju poravnave, izboljšal svoj premoženjski položaj.

13.Obveznost vračila prejete brezplačne pravne pomoči je torej poleg okoliščin, ki izhajajo iz prvega odstavka v zvezi s petim odstavkom 48. člena ZBPP, lahko odvisna tudi od okoliščine iz tretjega odstavka istega člena, ki se nanaša na dejanski prejem premoženja oziroma dohodka. Enotna in ustaljena upravnosodna praksa te okoliščine ne enači zgolj z uspehom v sodnem postopku, temveč z dejansko pridobitvijo premoženja ali dohodka, s katerim lahko upravičenec razpolaga, kar v primerih denarne terjatve pomeni izplačilo določenega zneska.

14.V obravnavani zadevi je za tožnika sporno izpolnjevanje drugega pogoja, določenega v 48. členu ZBPP, t.j. pogoja glede pridobitve premoženja. Tožnik namreč zatrjuje, da premoženja ni pridobil, ker mu dolžnica dolgovanega zneska iz sodne poravnave ni poravnala niti deloma. Sporno med strankama pa je tudi, ali vračilo zneska posojila, predstavlja (novo) premoženje, ki ga upravičenec do brezplačne pravne pomoči brez sklenjene sodne poravnave, za katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ne bi imel.

15.V zvezi s tem sodišče izpostavlja, da je namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Vračilo stroškov postopka je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali poravnave, izdane oziroma sklenjene v zadevi, za katero je bila brezplačna pravna pomoč upravičencu dodeljena. Po določbi 48. člena tega zakona se torej sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Glede na namen brezplačne pravne pomoči, ki ga opredeljuje zakon, in upoštevajoč zakonsko določen pogoj, ki je vezan na pridobitev premoženja, sodišče ugotavlja, da mora prosilec, ki mu je bila za določeno zadevo dodeljena brezplačna pravna pomoč, za to, da se lahko od njega upravičeno terja vračilo (v primeru sklenjene sodne poravneve le polovice) sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, oziroma v 48. členu ZBPP opredeljeno razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, dejansko pridobiti premoženje, torej mora biti izkazan prirast njegovega premoženja.

Izjema od citirane dolžnosti prejemnika brezplačne pravne pomoči, ki jo je treba razlagati ozko, pa je določena v drugem odstavku istega člena, v skladu s katerim upravičenec do brezplačne pravne pomoči stroškov postopka ni dolžan povrniti le v dveh primerih, to je, če je dobil preživnino ali pa odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.

16.Iz tožbe in izpodbijanega sklepa v obravnavani zadevi nesporno izhaja, da znesek 2.700,00 EUR, katerega se je s sodno poravnavo zavezala poravnati nasprotna stranka v devetih mesečnih obrokih, ni preživnina ali odškodnina za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. Znesek, ki ga je država plačala odvetniku za nudenje brezplačne pravne pomoči, je dolžan ob upoštevanju citiranih določb ZBPP vrniti tudi upravičenec, ki je brezplačno pravno pomoč prejel z namenom, da kot upnik po sodni poti doseže od svojega dolžnika vračilo prejetega zneska dolga.

Pridobitev premoženja in s tem uspeh v postopku, v zvezi s katerim je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, v tem primeru predstavlja prav posojeni denarni znesek, ki ga upravičenec brez prejete brezplačne pravne pomoči ne bi dobil vrnjenega.

17.Utemeljen pa je po presoji sodišča ugovor tožnika, da dejansko stanje obravnavane zadeve ni bilo ugotovljeno pravilno. Organ za BPP namreč pred izdajo izpodbijanega sklepa tožniku bi dal možnosti izjave v smislu 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki se na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP subsidiarno uporablja tudi v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči. S tem se udejanja načelo zaslišanja stranke, v skladu s katerim je treba pred izdajo odločbe strankam dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so ključne za to, da se pravilno in celovito ugotovi dejansko stanje zadeve, ki je pomembno za odločitev. V obravnavani zadevi je za naložitev vračila stroškov brezplačne pravne pomoči ključno vprašanje, ali je bil tožniku znesek, naveden v sodni poravnavi, tudi dejansko plačan. Ker se z odgovorom na navedeno vprašanje Organ za BPP pred izdajo izpodbijanega sklepa ni ukvarjal (tožnika v postopku izdaje izpodbijane odločitve ni pozval, naj poda vse relevantne ugovore, torej tudi ugovore v smislu 48. člena ZBPP glede prejema v poravnavi dogovorjenega zneska posojila), je imel tožnik šele v postopku pred sodiščem možnost prvič zatrjevati in dokazovati, da zato, ker od A. A. plačila ni prejel, po določbi 48. člena ZBPP (še) niso izpolnjeni pogoji za vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči.

18.V skladu s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP je bistvena kršitev pravil upravnega postopka vselej podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka, načelo kontradiktornosti pa je eno temeljnih načel upravnega postopka.

19.Na podlagi obrazloženega je sodišče presodilo, da so bila v obravnavani zadevi kršena pravila upravnega postopka, v posledici česar tudi dejansko stanje zadeve ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Zato je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijani sklep na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo ter vrnilo zadevo na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 Organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral Organ za BPP dati tožniku možnost izjave z namenom, da se ugotovi, ali je tožnik z naslova sklenjene poravnave dejansko (že) pridobil premoženje in v kakšni višini, kar bo moral Organ za BPP tudi ustrezno obrazložiti.

20.Sodišče je o tožbi na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in podatkov iz upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K točki II izreka:

21.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik o povrnitvi stroškov).

22.Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, se tožniku, ki ga je v postopku zastopal odvetnik, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV (tožnikov pooblaščenec je namreč zavezan za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR.

23.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Prim. sodbi Upravnega sodišča RS II U 331/2022 z dne 7. 12. 2022 ter II U 69/2024 z dne 8. 5. 2024.

2Prim. sodba Upravnega sodišča RS II U 117/2023 z dne 16. 6. 2023.

3Tako npr. Upravno sodišče RS v sodbah II U 268/2015, I U 329/2015, I U 1987/2014 in II U 117/2023 z dne 16. 6. 2023.

4Upravno sodišče RS v sodbi IV U 118/2017 z dne 15. 11. 2018.

5Enako stališče je Upravno sodišče RS zavzelo v sodbi opr. št. III U 66/2014 z dne 20. 3. 2014.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 48, 48/1, 48/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.