Spremljanje žive slike na delovnem mestu

Datum

31.05.2024

Številka

07121-1/2024/628

Kategorije

Delovna razmerja, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora oziroma spremljanja žive slike na delovnem mestu. Pojasnjujete, da je želja zaposlenih, da bi z namenom optimizacije delovnega procesa spremljali živo sliko kamer, ki so nameščene po industrijski coni prvenstveno zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi ter varovanja premoženja, s čimer bi lahko določali lokacijo posameznih tovornih vozil.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Tudi neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami (spremljanje žive slike) se šteje za videonadzor.

Za uvedbo in izvajanje videonadzora mora upravljavec zagotoviti ustrezno pravno podlago, skladno z ZVOP-2 in Splošno uredbo. Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le za namene in pod pogoji, ki so opredeljeni v 78. členu ZVOP-2. Obdelava osebnih podatkov v okviru videonadzora mora biti nujna in ne le koristna (npr. zaradi optimizacije delovnega procesa).

Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za zakonito izvajanje videonadzora v obliki spremljanja žive slike, mora upravljavec presoditi sam.

Obrazložitev

IP uvodoma izpostavlja, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven nadzornega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora. Zato IP v okviru tega mnenja podaja zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča.

Za videonadzor šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, praviloma z namenom zagotavljanja varnosti. Prav tako se za videonadzor štejejo rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko).

V Sloveniji izvajanje videonadzora, upoštevaje Splošno uredbo, urejajo zlasti 76 do 80 člen ZVOP-2. Člen 76 ZVOP-2 vsebuje splošne določbe o videonadzoru in varstvu osebnih podatkov, videonadzor znotraj delovnih prostorov, za kar gre v tem primeru, pa je posebej urejen še v 78. členu ZVOP-2. Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko skladno s to določbo izvaja zgolj, kadar je to nujno potrebno za:

1.varnost ljudi ali premoženja ali

2.preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali

3.varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti,

teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.

Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati zgoraj izpostavljene interese, prepovedano pa je z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZVOP-2. Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami (t.i. spremljanje žive slike) je dopustno zgolj pod pogoji iz prvega in drugega odstavka 78. člena ter le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca.

IP poudarja, da se videonadzor znotraj delovnih prostorov torej lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za izrecne namene iz 78. člena ZVOP-2, taka obdelava osebnih podatkov pa ne sme biti zgolj koristna (denimo zaradi optimizacije delovnega procesa), temveč nujno potrebna. Razlogi za izvajanje videonadzora morajo biti ustrezno dokumentirani, utemeljeni in konkretizirani, upravljavec pa mora izpolnjevati tudi druge pogoje, ki jih predpisujeta Splošna uredba in ZVOP-2 (npr. glede obvestila o videonadzoru, varnosti osebnih podatkov, obveščanja posameznikov, vodenja evidenc dejavnosti obdelave in dnevnika obdelave), upoštevaje vsa načela varstva osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe. Osebam, ki niso pooblaščene za izvajanje namenov videonadzora (npr. varovanje), ni dopustno omogočiti dostopa do kakršnega koli prenosa žive slike ali do posnetkov preko mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov ipd.

Kot izhaja že iz uvoda tega mnenja, pa IP na vaše vprašanje, ali bi bila uvedba videonadzora s spremljanjem žive slike znotraj industrijske cone v primeru, ki ga opisujete, skladna z zakonodajo, ter na kakšni podlagi bi se tovrsten videonadzor lahko utemeljil, ne more odgovoriti, saj za to nima dovolj informacij, prav tako pa ste za to presojo odgovorni sami.

Na temo videonadzora je IP izdal že številna mnenja, ki so javno objavljena na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/ (kategorija »Video in avdio nadzor«). Prav tako je veliko informacij glede obveznosti upravljavcev v zvezi z videonadzorom dostopnih na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora ter v smernicah IP glede izvajanja videonadzora: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora. To gradivo vam je lahko v pomoč pri presoji, ali so v vašem primeru izpolnjeni vsi pogoji za spremljanje žive slike, ki jo želite uvesti.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka