12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 23. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1738/2003 z dne 26. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo izvršbo, ker upnik na poziv sodišča ni pravočasno izpolnil svoje obveznosti po tretjem odstavku 133. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - v nadaljevanju ZIZ) in sodišču sporočil naslova novega dolžnikovega delodajalca. Višje sodišče je po pregledu spisa ugotovilo, da je upnik zahtevane podatke sodišču poslal pravočasno, zato je pritožbi upnika ugodilo in sklep o ustavitvi izvršbe razveljavilo.

2.Pritožnik - dolžnik v izvršilnem postopku - v ustavni pritožbi izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo Višjega sodišča in zatrjuje kršitve 22. in 25. člena Ustave. Odločitev sodišča, da je dopis, ki naj bi ga po pritožnikovem mnenju vložil odvetnik v svojem imenu, ne pa kot pooblaščenec upnika, štelo za pritožbo upravičene osebe naj bi bila v nasprotju z zakonom in brez razumne pravne obrazložitve. Pritožnik poudarja, da Zavod za zaposlovanje ni dolžnikov delodajalec, zato upnik, ki je sodišče obvestil, da dolžnik od Zavoda za zaposlovanje prejema nadomestilo za čas brezposelnosti, svoje obveznosti po tretjem odstavku 133. člena ni pravočasno izpolnil. Odločitev Višjega sodišča naj bi bila v tem delu očitno napačna. Pravica do kontradiktornega postopka naj bi mu bila kršena, ker naj mu ne bi bila zagotovljena pravica do izjave o "celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu", kršitev pravice do pritožbe pa utemeljuje z navedbo, da se Višje sodišče ni opredelilo do njegovih navedb iz vloge, s katero je odgovoril na pritožbo upnika. Po mnenju pritožnika odločitev Višjega sodišča nasprotuje tudi siceršnji sodni praksi. V ustavni pritožbi pritožnik opozarja še na nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani št. I P 406/95 in v postopku pred Upravnim sodiščem št. U 844/03.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik sicer zatrjuje kršitev tako 22. kot tudi 25. člena Ustave, vendar po vsebini zatrjuje le kršitve procesnih jamstev, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave. Zmotno meni, da bi mu morala biti v zvezi z odločitvijo o ustavitvi izvršilnega postopka zagotovljena pravica do izjave o celotnem gradivu v spisu, vključno s priloženo pravdno zadevo, v kateri je bil izdan izvršilni naslov. Iz 22. člena Ustave za Višje sodišče v obravnavanem primeru izhaja le obveznost, da se opredeli do navedb, ki lahko vplivajo na procesno odločitev o ustavitvi postopka, ne pa tudi do navedb v zvezi s siceršnjim tekom izvršilnega postopka in do vsebinskih navedb v zvezi z obveznostjo plačila, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno v drugem postopku.

5.Iz 22. člena Ustave za sodišče tudi ne izhaja obveznost odgovarjati na očitno neutemeljene navedbe. Da je Višje sodišče upnikovo vlogo štelo za pritožbo, ki jo je vložila upravičena oseba, smiselno izhaja že iz tega, da jo je kot tako vsebinsko obravnavalo. Očitno neutemeljena je tudi pritožnikova navedba, da je odvetnik v svojem imenu vložil zahtevek na razveljavitev sklepa, izdanega v postopku, v katerem po pooblastilu nastopa kot upnikov pooblaščenec. Po določbi 92. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) imajo namreč pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama, pritožnik pa ne zatrjuje, da pooblastilo odvetniku ni obsegalo tudi pravice vložiti pritožbo. Izpodbijanemu sklepu Višjega sodišča zato tudi ni mogoče očitati, da je brez razumne pravne obrazložitve.

6.Zavrniti je treba tudi pritožnikovo trditev o očitni napačnosti izpodbijanega sklepa. Sodišče je svojo odločitev o tem, da je upnik svojo obveznost pravočasno izpolnil, oprlo na razumne in logične pravne argumente, uveljavljene v pravni znanosti. Ni mogoče pritrditi pritožniku, da upnik ni izpolnil svoje obveznosti iz tretjega odstavka 133. člena ZIZ, ker je sodišču sporočil, da je dolžnik brezposeln in da od Zavoda za zaposlovanje prejema denarno nadomestilo. Z izvršbo je namreč ob omejitvah, ki jih predpisuje ZIZ v 102. členu, mogoče seči tudi na prejemke iz naslova začasne brezposelnosti. Kot je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, pa zgolj pritožnikovo drugačno razumevanje prava za utemeljevanje ustavne pritožbe ne zadostuje.

7.Pritožnikov očitek o odstopu od sodne prakse je povsem pavšalen. Pritožnik ne pojasni, kakšna naj bi bila siceršnja sodna praksa in v čem naj bi izpodbijana odločitev od nje odstopala, poleg tega pa tudi ne predloži nobene sodne odločbe, iz katere naj bi domnevna drugačna sodna praksa izhajala.

8.V ustavni pritožbi zoper procesni sklep o razveljavitvi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pritožnik tudi ne more uspešno uveljavljati kršitev, ki naj bi jih sodišča zagrešila v drugih postopkih.

9.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče njegove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger