Jedro

Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča, ki ga je našlo v določbi 197. člena DZ. Ta omogoča, da se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določena preživnina, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Preživnino se določi tako, da se najde ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Sprememba enega od pravno relevantnih dejavnikov pa lahko poruši omenjeno ravnovesje. V tem primeru zakon dopušča poseg v že določeno preživnino in s tem v izvršilni naslov. Spremembo preživnine utemeljujejo le bistveno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Sodišče je v obravnavanem primeru takšne okoliščine ugotovilo. Povečanje potreb otrok, višji dohodek očeta in skrb še za enega otroka ter odsotnost stikov med očetom in predlagateljema utemeljujejo ugotovitev o bistveno spremenjenih okoliščinah.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se zapis "od 1. 1. 2024" nadomesti z zapisom "od 3. 1. 2024".

II. V preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu se pritožba zavrne ter sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom spremenilo sodbo in sodno poravnavo v zadevi IV 62/2017 s 25. 4. 2017 ter nasprotnemu udeležencu naložilo, da od 3. 1. 2024 za mld. A. A. plačuje preživnino v višini 320 EUR, za mld. B. A. pa v višini 307 EUR. Za čas od 28. 12. 2023 do 2. 1. 2024 ter v delu, kjer se predlaga višja preživnina, je predlog zavrnilo (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da obroke, zapadle od 1. 1. 2024 do 31. 10. 2024, plača v roku 15 dni po prejemu te odločbe, ostale v bodoče zapadle zneske pa vsakega 15. dne v posameznem mesecu (II. točka izreka). Odločilo je, da udeleženci nosijo svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom ZNP-1. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in predlog za zvišanje preživnine zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnik opozarja, da je bil predlog v I. točki izreka zavrnjen za obdobje od 28. 12. 2023 do 2. 1. 2024, ter v delu, kjer je bila predlagana višja preživnina, kljub temu pa ga je sodišče v II. točki izreka zavezalo, da plača zapadle obroke od 1. 1. 2024 do 31. 10. 2024. Zajelo je tudi dni, ki jih je v predhodni točki zavrnilo.

Predlagatelja nista izkazala niti ene okoliščine, ki bi utemeljevala spremembo pravnomočno določene preživnine. Pri presoji utemeljenosti predloga za njeno zvišanje sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava. Dejstvo, da najstniki pojedo več ter da so zanje dražje obleke in šolanje, ne predstavlja bistveno spremenjenih okoliščin. V času sklenitve sodne poravnave sta bila predlagatelja še v vrtcu in strošek njegovega plačila je bil bistveno višji od sedanjih stroškov šolskih položnic. Višji stroški prehrane, obutve in oblek ne predstavljajo bistveno spremenjenih okoliščin. Že ob sklenitvi sodne poravnave je bilo znano dejstvo, da otroka odraščata. Porast stroškov je posledica vsesplošne draginje, ki se tudi po sodni praksi ne šteje za bistveno spremenjeno okoliščino. Preživnina se po potrebi valorizira, kar omogoča prilagoditev zneska glede na spremembo vrednosti denarja skozi čas. Odraščanje predlagateljev in trening nogometa ne predstavljata takšne spremembe, ki bi upravičevala zvišanje preživnine. Vsa plačila, ki presegajo zagotovitev potreb za uspešen telesni in duševni razvoj otroka, so prepuščena svobodni odločitvi staršev. Da preživnina zajema vse potrebne stroške otrok za uspešen telesni in duševni razvoj, potrjuje tudi sklenitev notarskega zapisa SV 87/2017. Nanj zakonita zastopnica predlagateljev ne bi pristala, če bi bila s sklenitvijo prikrajšana in znesek ne bi zadostoval zagotavljanju potreb otrok. Z njo sta se dogovorila, da se znesek preživnine do končanja osnovne šole predlagateljev ne bo spreminjal.

Pritožnik oporeka višini mesečno ocenjenih stroškov za vsakega od predlagateljev. Ti niso izkazani z računi (strošek telefona in plačilo predplačniških paketov, stroški rojstnodnevnih daril, frizerja, mesečne vadbe nogometa, stroški šole v naravi).

Napačno je ocenjeno preživninsko razmerje v deležu 65 %, ki odpade nanj, in 35 % na zakonito zastopnico predlagateljev. Stiki niso bili natančno določeni, zato se čas, ki ga v mesecu preživita otroka pri katerem od staršev, spreminja. Zakonita zastopnica stike preprečuje, zato je vložil predlog za njihovo spremembo oz. določitev. Edina novonastala okoliščina od leta 2017 je rojstvo njegovega tretjega otroka, ki pa ji sodišče ni dalo zadostne teže.

3. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila. V odgovoru predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrne in mu naloži v plačilo njune stroške pritožbenega postopka. Poudarjata, da spremenjeno okoliščino predstavlja njuno odraščanje. Kvalitativne in kvantitativne preživninske potrebe so v sklepu natančno pojasnjene. Te predstavljajo kar 70 % prvotno določene preživnine. Pritožnik spremenjenim stroškom ni konkretno ugovarjal. Strošek vrtca je nadomestil strošek plačila šolskih obveznosti in potrebščin, med drugim tudi šol v naravi. Notarski zapis, v katerem se starša dogovorita za preživljanje mld. otrok, ni merodajen, ker ni podvržen sodnemu preizkusu. Določilo, da se znesek preživnine do končanja osnovne šole ne bo spreminjal, pa je ničen, ker nasprotuje 188. členu Družinskega zakonika (DZ) oz. 128. členu takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Stiki se v času določanja preživnine ne izvajajo. Upoštevana je bila okoliščina, da se je nasprotnemu udeležencu rodil otrok; preživninsko breme med starša pa je ustrezno porazdeljeno.

4. Pritožba je delno utemeljena.

1.5. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča, ki ga je našlo v določbi 197. člena DZ. Ta omogoča, da se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določena preživnina, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Preživnino se določi tako, da se najde ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Sprememba enega od pravno relevantnih dejavnikov pa lahko poruši omenjeno ravnovesje. V tem primeru zakon dopušča poseg v že določeno preživnino in s tem v izvršilni naslov. Spremembo preživnine utemeljujejo le bistveno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6. Sodišče je v obravnavanem primeru takšne okoliščine ugotovilo. V času določitve preživnine oz. sklenitve sodne poravnave sta otroka obiskovala vrtec, sedaj pa sta najstnika in že na podlagi splošno znanih dejstev je mogoč zaključek, da so se njune potrebe po več kot sedmih letih spremenile (povečale). Bistveno spremenjene okoliščine je sodišče ustrezno pojasnilo v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tem ugotovitvam pritožbeno sodišče v celoti sledi. Podrobnejšo primerjavo potreb otežuje dejstvo, da jih sodišče v zadevi IV P 62/2017 ni podrobneje ugotavljalo, ker sta starša 25. 4. 2017 (tudi) glede preživnine sklenila sodno poravnavo. Kljub temu pa v prej citirani 16. točki obrazložitve nanizani dejavniki - povečanje potreb otrok, višji dohodek očeta in skrb še za enega otroka ter odsotnost stikov med očetom in predlagateljema - utemeljujejo ugotovitev o bistveno spremenjenih okoliščinah.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvostopenjskega sodišča o dopustnosti ugotavljanja bistvenih sprememb navkljub sklenjenemu notarskemu zapisu SV 87/2017. Pravici do uveljavljanja spremembe višine/odprave preživnine, ki jo ureja določba 197. člena DZ oz. 132. člena ZZZDR, se zaradi kogentnosti zakonskih določb ni moč odpovedati.

2.8. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, usmerjeni zoper oceno potreb predlagateljev. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov o pravilnosti ugotovljene višine stroškov za zadovoljevanje potreb mld. otrok ter ugotovljenih materialnih in pridobitnih zmožnosti staršev. Potrebe otrok se ne ugotavljajo v natančnem znesku; gre za variabilne stroške, ki niso vsak mesec enaki. Pritožba zmotno meni, da je za mesečno oceno stroškov treba predložiti račune, ki bi do popolnosti izkazovali vse izdatke, nanašajoče se na kolektivne in individualne stroške. Sodišče ni vezano/omejeno s formalnimi dokaznimi pravili. Procesna ureditev - z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine (224. člen ZPP) - ne pozna dokaznih pravil, ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano. Od sodišča je odvisno, kako določen dokaz vrednoti, kakšno težo mu da; prepuščeno mu je, da samo poišče in uporabi dejanska dokazna pravila, ki ustrezajo splošnim zakonom mišljenja, izkušenj in človeškega spoznanja. Sodišče je zavezano k celoviti presoji vseh dokazov skupaj, pri tem je nedopustno posamični dokaz iztrgati iz konteksta ostalih izvedenih dokazov in mu dati odločilni pomen.

Sodišče je potrebe otrok ocenilo na podlagi trditev udeležencev in njihovih izpovedb. Potrebe otrok so ocenjene realno in v skladu z njihovo starostjo. Za A. A. znašajo 492 EUR in za B. A. 472 EUR. Pritožba jim oporeka povsem posplošeno. Po presoji pritožbenega sodišča pa ocena ustreza starosti otrok ter aktivnostim, s katerimi se ukvarjata.

9. Pri porazdelitvi preživninskega bremena je sodišče izhajalo iz materialnih in pridobitnih zmožnosti staršev. Obema se je dohodek od določitve preživnine v letu 2017 povečal. Oče zasluži 2.600 EUR, mati pa 1.600 EUR. Očetov kredit in leasing se ne upoštevata, ker nakup nepremičnin ni zasledoval rešitve stanovanjskega vprašanja. Upoštevano je bilo, da ima nasprotni udeleženec še eno preživninsko obveznost, po drugi strani pa minimalne stike z otroki. Takšne okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo porazdelitev preživninskega bremena v razmerju, da oče pokrije 65 % potreb otrok, mati pa 35 %.

10. Pritožba utemeljeno opozarja na napačno odločitev v II. točki izreka, v kateri je bilo nasprotnemu udeležencu naloženo plačilo že zapadlih obrokov preživnine za čas od 1. 1. 2024 do 31. 10. 2024. Predlog je bil zavrnjen za čas od 28. 12. 2023 do 2. 1. 2024 (I. točka izreka), zato je nasprotni udeleženec dolžan zapadle obroke preživnine plačati od 3. 1. 2024 in ne 1. 1. 2024. Pritožbeno sodišče je v tem delu pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopje v II. točki izreka spremenilo tako, da je datum 1. 1. 2024 nadomestilo z datumom 3. 1. 2024. V preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu je pritožbo zavrnilo ter sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), saj ni zaznalo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti.

Zveza:

(1) Tako Vesna Kranjc v komentarju Obligacijskega zakonika, GV Založba , Ljubljana 2003, 2. knjiga, stran 488.

(2) Sodišče je zavezano k celoviti presoji vseh dokazov skupaj, pri tem je nedopustno posamični dokaz iztrgati iz konteksta ostalih izvedenih dokazov in mu dati odločilni pomen.

(3) Upoštevano je bilo, da ima nasprotni udeleženec še eno preživninsko obveznost, po drugi strani pa minimalne stike z otroki.

11.Materialnopravna podlaga za odločitev o stroških postopka, ki je glede na naravo in vsebino (sporna je odločitev o zvišanju že določene preživnine mld. otrokom zaradi spremenjenih okoliščin) postopek za varstvo koristi otroka, je določba 101. člena ZNP-1. Ta napotuje na prosti preudarek sodišča. Nasprotni udeleženec je s pritožbo uspel v minimalnem delu, odgovor na pritožbo pa le pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Primerjaj VSL sklep IV Cp 655/2023.

2Primerjaj sodbo VSRS II Ips 112/2009 s 30. 9. 2010.

3Glej obrazložitev v 24. točki izpodbijanega sklepa.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 197 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 132 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 224

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.