Jedro

Ker je bil ugovor zavrnjen po tem, ko je bila izvršba že opravljena, ni mogoče šteti, da je bil izvršilni postopek končan že tedaj, ko je bila zaključena faza oprave izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika za nasprotno izvršbo in odločilo, da dolžnik sam trpi stroške postopka. V razlogih je navedlo, da je mogoče glede na določbo 2. odst. 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vložiti predlog za nasprotno izvršbo v treh mesecih od dne, ko dolžnik izve za razloge zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek. Upnik je v izvršilni zadevi predlagal izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve in izterjavo denarne terjatve. Ker je pri nedenarnih terjatvah izvršilni postopek končan, ko je opravljeno zadnje izvršilno dejanje, pri denarnih terjatvah pa s poplačilom terjatve in je bila v predmetni izvršilni zadevi izročitev nepremičnine v posest upniku opravljena 8.12.1999 in je tega dne dolžnik upniku tudi plačal denarno terjatev, je bil dne 8.12.1999 izvršilni postopek končan. Ker je objektivni rok za nasprotno izvršbo potekel, saj je dolžnik predlog za nasprotno izvršbo vložil šele 12.2.2001, je tak predlog vložen prepozno in je zato sodišče prve stopnje predlog zavrglo. Dolžnik se je pravočasno pritožil zoper tak sklep. Navaja, da pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da se nasprotna izvršba dovoli, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne v nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje. Opozarja, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen šele 20.2.2000, ko je prejel sklep višjega sodišča, izvršilni postopek pa ne more biti končan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in je zato predlog za nasprotno izvršbo pravočasen in dopusten. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je izvršilni postopek končan z opravo izvršilnega dejanja, če se to opravi pred pravnomočnostjo sklepa, je zmotno. Pritožba je utemeljena. Po določbi 67. člena ZIZ lahko, ko je izvršba že opravljena, predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, tak predlog pa lahko vloži dolžnik v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je dolžnik predlog za nasprotno izvršbo vložil dne 12.2.2001. Res je tudi, da je bila faza oprave izvršbe končana dne 8.12.1999, ko je dolžnik upniku plačal denarno terjatev v celoti in ko je izvršitelj nepremičnino, ki jo je po sklepu o izvršbi moral dolžnik izročiti v posest upniku prosto oseb in stvari, izročil v posest upniku. Vendar pa tega dne faza dovolitve izvršbe še ni bila zaključena. Izvršilni postopek se namreč izvaja v dveh procesnih stadijih - stadij odločanja o dovolitvi izvršbe in stadij oprave izvršbe. Stadij odločanja pa se, kot pravilno opozarja dolžnik, konča s pravnomočnostjo odločbe, s katero sodišče odloči o predlogu za izvršbo. Stadij oprave izvršbe pa se zaključi z opravo izvršilnih dejanj, s katerimi se realizira upnikova terjatev ali pa v določenih primerih s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe. Oba stadija lahko tečeta tudi vzporedno kot v konkretnem primeru - stadij oprave in odločanja o dovolitvi izvršbe zaradi vloženega ugovora. Res se je predhodno že opravila izvršba, kljub temu pa lahko postopek zaradi odločanja o dovolitvi izvršbe še traja, kot je bila tudi situacija v predmetni zadevi, saj je sodišče druge stopnje o ugovoru vsebinsko odločilo, ugovor je namreč zavrnilo s sklepom opr. št. II Cp 126/2000 dne 29.8.2000. Ne glede na to, da je torej izvršilni postopek z realizacijo upnikove terjatve uspešno zaključen kolikor se nanaša na fazo oprave izvršbe, je druga faza postopka trajala še nadalje, vse do odločitve sodišča druge stopnje, ki je dne 29.8.2000 ugovor zavrnilo in je bil šele tedaj izvršilni postopek zaključen. Od tega dne pa do dne, ko je dolžnik predlagal nasprotno izvršbo, pa enoletni objektivni rok ni potekel. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotnega materialnopravnega naziranja štelo, da je enoletni objektivni rok pretekel pred vložitvijo predloga za nasprotno izvršbo, zato ni ugotavljalo, ali je predlog vložen tudi v zakonsko določenem trimesečnem subjetivnem roku, kot tudi ne, ali so v predmetni zadevi podani pogoji za nasprotno izvršbo, ki jih v 1. odst. 67. člena opredeljeno našteva ZIZ. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ), ki bo moralo presoditi, ali so vse zahtevane predpostavke za nasprotno izvršbo podane, torej, ali je predlog vložen pravočasno, tudi znotraj tromesečnega subjektivnega roka in ali je izkazan obstoj katere od predpostavk iz 1. odst. 67. čl. ZIZ.