Up-191/99

14. 9. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. Š. Š. iz M. S., ki ga zastopa J. P., odvetnik v M. S. na seji senata dne 14. septembra 1999

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba dr. Š. Š. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 684/98 z dne 31. 3. 1999 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 427/95 z dne 13. 10. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 19. 7. 1999 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeni sodni odločbi. S sodbo Višjega sodišča v Mariboru je bila kot neutemeljena zavrnjena njegova pritožba zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je bil na podlagi zasebne tožbe pritožnika novinar in odgovorni urednik tednika V., oproščen obtožbe kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem in drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 171. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 - KZ). V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev četrtega odstavka 15. člena Ustave, ki določa, da sta zagotovljeni sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledice njihove kršitve in kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave. Predlaga, da Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo in izpodbijani sodni odločbi odpravi.

2.Kršitev četrtega odstavka 15. člena Ustave je po mnenju pritožnika podana zato, ker sta obe sodišči s svojimi odločitvami kršili oziroma nista pravilno upoštevali določb predpisov, na katere se sklicujeta. Z objavo spornega članka, objavljenega v tedniku Vestnik, pa naj bi bila kršena njegova pravica do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave.

B.

3.Pritožnik sam navaja, da je ustavno pritožbo vložil po izteku 60 dnevnega roka, določenega v prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Sodbo Višjega sodišča je prejel 19. 4. 1999, ustavno pritožbo pa je vložil 19. 7. 1999. Predlaga izjemno odločanje o prepozno vloženi ustavni pritožbi po tretjem odstavku 52. člena ZUstS.

4.Ustavna pritožba se vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). Ustavno sodišče lahko izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku tega roka, v posebno utemeljenih primerih (tretji odstavek 52. člena ZUstS). Z ustavno pritožbo se uveljavlja varstvo zoper kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Predmet konkretne ustavne pritožbe je tako presoja, ali so bile z izpodbijanim posamičnim aktom - na primer s sodbo sodišča kršene ustavne pravice pritožnika.

5.Ali gre za posebno utemeljen primer za izjemno odločanje Ustavnega sodišča o prepozno vloženi ustavni pritožbi, bi bilo mogoče presojati le, če bi bilo že iz same ustavne pritožbe očitno, da so bile z izpodbijanima sodbama tako hudo kršene ustavne pravice pritožnika, da bi bilo ustavno pritožbo treba obravnavati kljub poteku roka za njeno vložitev.

6.Ustavno sodišče se ni odločilo za izjemen sprejem ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS. Glede očitane kršitve četrtega odstavka 15. člena in 34. člena Ustave iz pritožnikovih navedb in izpodbijanih sodnih odločb ne izhaja, da bi bila ustavna pritožba posebej utemeljena. Pritožnik zatrjevane kršitve veže na postopek in odločitve rednih sodišč. Ustavno sodišče ni inštanca rednim sodiščem ter ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene zatrjevane človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Opustitev pravočasne vložitve ustavne pritožbe v 60 dnevnem roku za vložitev ustavne pritožbe, pa sama po sebi ni razlog za izjemno obravnavo po tretjem odstavku 52. člena ZUstS.

7.Ker pritožnik ni izkazal razlogov za izjemno odločanje o ustavni pritožbi po tretjem odstavku 52. člena ZUstS in ker Ustavno sodišče ocenjuje, da iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi šlo za posebno utemeljen primer, ki bi izjemoma dovoljeval odločanje o ustavni pritožbi, vloženi po izteku 60 dnevnega roka, je bilo treba ustavno pritožbo kot prepozno zavreči.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč - Korošec.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk