Jedro

Ne zadostuje samo sklicevanje na določilo 2. odst. 108. člena ZPP, ampak mora biti zahteva konkretizirana toliko, da se stranka z njeno pomočjo lahko seznani, v katerem delu je vloga pomanjkljiva.

Zahtevo, v čem je vloga formalno pomanjkljiva, mora vsebovati že izrek sklepa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zavrže tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim tožena stranka (po nasprotni tožbi tožeča stranka) J.S. zahteva od tožeče stranke (po nasprotni tožbi tožene stranke) M.S. plačilo 34.932,37 EUR (68.400 DEM) ter plačilo pravdnih stroškov.

Toženec se v pritožbi proti sklepu sklicuje na kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da sodišče ni sledilo napotilom iz sklepa višjega sodišča II Cp 3980/2009 z dne 17.3.2010, saj tožene stranke skladno s 108. členom ZPP ni pozvalo na dopolnitev oz. popravo tožbenega zahtevka, kar bi moralo storiti v izogib kršitvam procesnih pravic tožene stranke. Sklicevanje na sklep z naroka dne 29.11.2007 ni pravilno, saj je ta sklep popolnoma pavšalen in nedoločen, hkrati se očitno ne nanaša na tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za plačilo zneska 34.942,37 EUR s pp, temveč le na premičnine, ki so zajete v 6. točki sodbe z dne 20.4.2009. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa z dne 29.6.2009 sodišče tožbenega zahtevka za plačilo zneska 34.942,37 EUR do izdaje sklepa sploh ni štelo za tožbeni zahtevek, temveč le za del tožbenih navedb, zato se tudi sklepi z narokov ne štejejo za pozive toženi stranki v smislu 108. člena ZPP. Ustavna pravica tožene stranke do sodelovanja v postopku od sodišča terja, da stranko jasno in obrazloženo opozori na morebitne nejasne in nepopolne navedbe oz. zahtevke, upoštevajoč napotila iz 285. člena ZPP.

Toženec sam je vložil laično dopolnitev pritožbe prepozno, zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju nasprotne tožbe v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za plačilo 34.942,37 EUR (68.400 DEM) ter plačilo pravdnih stroškov, oprlo na ugotovitev, da toženec v tem delu ni postavil določenega zahtevka, ni navedel dejstev, na katera opira zahtevek in tudi ni predlagal dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Ugotovilo je torej, da je nasprotna tožba v obravnavanem delu nepopolna in da jo je potrebno ustrezno dopolniti. S temi ugotovitvami pritožbeno sodišče soglaša in še dodaja, da je nasprotna tožba v obravnavanem delu hkrati nerazumljiva in je tudi zato nesposobna za obravnavanje. Tožba mora namreč obsegati po določilu 1. odstavka 180. člena ZPP določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katere tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP). Toženec v odgovoru na tožbo sicer navede, da za delež na prodanem in preprodanem skupno pridobljenem premoženju zahteva 68.400 DEM, vendar v tej smeri ni postavil ustreznega tožbenega zahtevka, niti ni razumljivo navedel in pojasnil dejstev, na katere opira zahtevek oziroma dokazov, ki naj bi ta dejstva potrjevala. Če je vloga nerazumljiva oziroma če je nepopolna, sodišče po določbi 2. odstavka 108. člena ZPP zahteva od vložnika, da vlogo popravi ali dopolni v določenem roku. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (4. odstavek 108. člena ZPP). Šele potem, ko sodišče ugotovi, da je nasprotna tožba razumljiva in popolna, se presoja, ali je tudi dopustna glede na določbo 183. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je v postopku toženca res večkrat opozarjalo na dopolnitev nasprotne tožbe s tem, ko je na zapisnikih glavnih obravnav navedlo, da mora urediti nasprotno tožbo. Vendar je potrebno pritrditi pritožbenemu stališču, da sklep, sprejet na zapisnik o glavni obravnavi dne 29.11.2007, ne ustreza zahtevi sodišča, ki mora biti naslovljena na vložnika po določbi 2. odstavka 108. člena ZPP. Ne zadostuje namreč samo sklicevanje na navedeno določilo, ampak mora biti zahteva konkretizirana toliko, da se stranka z njeno pomočjo lahko seznani, v katerem delu je vloga pomanjkljiva (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar mag. Nine Betetto k 108. členu). Četudi je toženec izjavil, da ne potrebuje pisnega in obrazloženega izvoda sklepa, bi moral opredeljeno zahtevo, v čem je vloga formalno pomanjkljiva, vsebovati že izrek sklepa. Ker se na navedene kršitve pritožnik v pritožbi utemeljeno sklicuje, je sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.