Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo narok in ni zaslišalo nasprotnega udeleženca, ki je bil na narok pravilno vabljen in se naroka ni udeležil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu za spremembo osebnega imena ml. otroka ugodilo in osebno ime A. A. spremenilo v novo osebno ime A. C. (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da vsak od udeležencev postopka nosi svoje stroške.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi nezakonito izvedenega naroka dne 27. 6. 2023, nezakonite izvedbe naroka z dne 20. 3. 2023, bodisi nezakonite preložitve naroka dne 28. 2. 2023, nezakonitosti sklepa in pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti. Obrazložitev je namreč neskladna z objektivno podprtim dejanskim stanjem in zaradi neizvedbe ključnih dokazov za razjasnitev vseh okoliščin, in sicer zaslišanja socialne delavke, pričanje D. D. in pridobitve zdravstvene in policijske kartoteke za C. C., ki bi potrdili pristnost navedb nasprotnega udeleženca. Prav tako se je nemogoče opredeliti do vseh listin in zaradi nepoučenosti o pravici do pritožbe zoper izdani sklep Su 184/2023 ter nepoučenost pravnega laika, da je potrebno izostanek z naroka opravičiti z zdravniškim potrdilom. Sodišče prve stopnje je zanemarilo pozitivni vidik pravice do izjave z izvedbo nezakonitega naroka dne 27. 6. 2023, saj je bilo predhodno zahtevana izločitev sodnice. Sodišče je zahtevo za izločitev prejelo pred narokom, zato bi narok moralo preložiti in določiti nov termin. Zaradi slednjega pa je nasprotnemu udeležencu bila kršena pravica do enakega varstva po 22. členu Ustave RS in do kontradiktornega postopka ter pravica do izjavljanja. Sodišče je tako neutemeljeno v postopku zaslišalo le eno stranko, s tem pa je bilo porušeno procesno ravnotežje med strankama. Nasprotni udeleženec se tudi ni mogel opredeliti do poročila Centra za socialno delo, saj mu ni bilo vročeno po ZUP-u. Ni imel realne in učinkovite možnosti, da se seznani s procesnim gradivom ter potrebnim časom za mirno pripravo, saj je v postopku nastopal brez pooblaščenca. Sodnica je neutemeljeno opravljala poizvedbe o bolniškem staležu pri delodajalcu, saj v kolikor ni imela podatkov o osebnem zdravniku nasprotnega udeleženca bi o tem lahko pridobilo podatke po uradni dolžnosti, sicer pa je delodajalec v celoti potrdil navedbe nasprotnega udeleženca o njegovi zdravniški zadržanosti, prav tako pa ni bil poučen o tem, da mora izostanek z naroka opravičiti z zdravniškim potrdilom, ki je izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče bi moralo opraviti poizvedbo in zaslišati pričo C. C. ter bi s tem ugotovilo, da je otrokova osebnost in dostojanstvo z dodajanjem priimka C. kršeno. Sicer pa ni nobenih zadržkov za ugotavljanje povezanosti in identitete med ml. otrokom in materjo. Nadalje pa tudi ni bil poučen o pravici so samostojne pritožbe zoper izdani sklep Su 184/2023 zaradi česar mu je bila odvzeta pravica do izjavljanja. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Zakona o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI-1). Pritožbeni preizkus pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

5.Izbira in sprememba osebnega imena spadata med zadeve izvajanja starševske skrbi (151. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). ZOI-1 v splošnih določbah opredeljuje osebno ime kot pravico državljana, ki mu zagotavlja identiteto ter varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. Kadar med starši ni soglasja o spremembi otrokovega imena mora tisti, ki spremembo želi, pred sodiščem izkazati, da so zato podani utemeljeni razlogi, kar pa je takrat, ko je takšna sprememba v otrokovo korist (prvi odstavek 8. člena ZOI-1).

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da imata udeleženca postopka skupnega ml. otroka A. A., roj. 2016, ki je bil na podlagi sklenjene sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu IV P 124/2017 z dne 19. 4. 2018, dodeljen v varstvo in vzgojo predlagateljici. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da razlogi praktične narave narekujejo, da je v korist ml. otroka, da se k očetovemu priimku, ki ga je nosil doslej doda še maminega, ki ji je deček zaupan v vzgojo in varstvo ter pri njej živi. Samo ime sestavljeno iz imena otroka ter priimka otroka po očetu namreč povezanosti med otrokom in materjo ne izkazuje. Sprememba bo olajšala težave pri prehodu državne meje, težave z urejanjem zadev v ustanovah (kar je oboje povezano z otrokovo identifikacijo z mamo, ki se piše drugače), zato je v korist otroka, da se obstoječemu imenu in priimku doda še priimek matere (8. v zvezi z 20. členom ZOI-1)1. Prav tako iz mnenja CSD z dne 29. 12. 2022 izhaja, da je v otrokovo korist, da je tudi preko maminega priimka povezan z njo in njenimi sorodniki. Prav tako iz poročila CSD koroška izhaja, da si otrok te spremembe želi. Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pravno podlago, ki jo je treba uporabiti v obravnavani zadevi.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno svojo odločitev oprlo na mnenje CSD z dne 27. 6. 2023 po tem, ko je bil na CSD opravljen razgovor z otrokom, sicer pa je tudi že iz prejšnjih mnenj izhajalo, da je v otroku korist, da se priimku, ki ga ima sedaj, doda še mamin priimek. V razgovoru na CSD je otrok jasno izrazil željo po spremembi priimka, tako da se k obstoječemu priimku doda še mamin priimek. Razgovor z otrokom je opravila diplomirana psihologinja, ki bi vsekakor zaznala, v kolikor bi otrok ob razgovoru bil v stiski, kot to poudarja pritožba (izpodbijani sklep ima o slednjem razloge v 18. točka obrazložitve).

8.Nasprotni udeleženec navaja, da mu na CSD ni bilo omogočeno sodelovati in z njim ni bil opravljen razgovor. Iz poročil CSD izhaja, da je slednji bil večkrat vabljen na razgovor, omogočeno mu je bilo, da sam navede termine kdaj se bo udeležil razgovora, vendar se kljub temu nobenega razgovora ni udeležil.

9.Nerelevatna za predmetni postopek so zatrjevanja nasprotnega udeleženca o kršitvah pri izvedbi naroka dne 28. 2. 2023 oziroma preložitvi na 20. 3. 2023, saj je sodišče po tem, ko je pravilno pridobilo poročilo delodajalca nasprotnega udeleženca o odsotnosti z dela zaradi bolezni v času razpisanih narokov, v zvezi s slednjim ponovno razpisalo narok 27. 6. 2023, na katerega je pravilno vabilo nasprotnega udeleženca k zaslišanju. Slednji se naroka ni udeležil, je pa dne 23. 6. 2023 podal predlog za izločitev sodnice ter podal pripombe na zaslišanje otroka pred CSD, na katere je sicer odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo narok in ni zaslišalo nasprotnega udeleženca, ki je bil na narok pravilno vabljen in se naroka ni udeležil. Dejstvo, da je podal predlog za izločitev sodnice, in sicer po 6. točki 70. člena ZPP, pa na izvedbo naroka ne vpliva. ZPP v zvezi z zahtevami strank za izločitev v prvem odstavku 74. člena določa, da mora, v primeru vložene zahteve stranke po izločitvi sodnika, sodnik takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi, razen v primeru, če je vložena zahteva za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP2. V skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPP lahko v tem primeru sodnik opravlja nadaljnja pravna dejanja, razen izdaje odločbe s katero se postopek pred tem sodiščem konča. Prav slednja situacija je bila v predmetni zadevi, ko je sodnica narok kljub vloženemu predlogu za izločitev opravila, za tem pa podala izjavo glede predloga za izločitev, počakala na odločitev predsednika okrožnega sodišča v zvezi s predlogom za izločitev in za tem (ko je predlog za izločitev bil zavrnjen) izdala sedaj izpodbijani sklep.

11.S tem nasprotnemu udeležencu, ki se naroka ni udeležil, ni bila kršena pravica do izjave,3 saj sodišče stranke ne more prisiliti, da se naroka na sodišču udeleži.

12.Sodišče prve stopnje nadalje pravilno ni zaslišalo socialne delavke, ki je opravila razgovor z otrokom, saj vsebina razgovora izhaja iz poročila z dne 21. 6. 2023, ki ga je povzelo v izpodbijani sklep sodišče prve stopnje, zaslišanje polsestre predlagateljice in pribava zdravstvene dokumentacije oz. "policijske kartoteke" za očeta predlagateljice (ki bi izkazovala njegovo neprimernost in s tem razlog, da otrok ne sme imeti priimka, ki je enaka materinemu), pa na odločanje o spremembi priimka oz. dodajanje materinega priimka k očetovemu ne more vplivati, zato sodišče prve stopnje teh dokazov pravilno ni izvajalo.

13.Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izločitvi razpravljajoče sodnice (Su 184/2023 z dne 28. 6. 2023). Slednja je upravičeno preverila zadržanost nasprotnega udeleženca z dveh narokov pri delodajalcu nasprotnega udeleženca in slednje pri ravnanju sodnice ne vzbuja dvomov v njeno nepristranost.

14.S tem je sodišče druge stopnje odgovorilo še na pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep Su 184/2023 zoper katerega ni posebne pritožbe, je pa le to obravnavalo skupaj s pritožbo zoper sklep II N 125/2022 z dne 10. 7. 2023.

15.Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da sodišče prve stopnje v zvezi z izdanim sklepom ni storilo nobene od kršitev na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1VSL sklep IV Cp 2443/2017 z dne 7. 12. 2017, VSM III Cp 462/2023 z dne 14. 6. 2023.

26. točka 70. člena ZPP: sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

3VSM sodba I Cp 139/2022 z dne 15. 3. 2022, VSC sodba I Cp 234/2009 z dne 18. 6. 2009