Jedro

O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (2. odstavek 220. člena ZPP). V obravnavani zadevi so bili izvedeni vsi dokazi, ki jih je tožeča stranka predlagala, razen rekonstrukcije prometne nezgode. Z neizvedbo tega dokaza pa sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, kot to zmotno zatrjuje v reviziji tožeča stranka. Načelo kontradiktornosti, ki izvira iz načela obojestranskega zaslišanja, namreč ne pomeni, da mora sodišče izvesti prav vse dokaze, ki so predlagani, ampak pomeni, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (1. odstavek 5. člena ZPP). Tekom dolgotrajnega postopka pa je sodišče to možnost dalo obema strankama, tedaj tudi tožniku, ki tudi v reviziji (seveda ob pravilnem razumevanju načela kontradiktornosti) kaj nasprotnega ne zatrjuje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek proti toženim strankam, glede stroškov postopka pa odločilo, da jih mora tožnik povrniti drugi in tretji toženi stranki.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Z zavrnitvijo dokaznega predloga tožeče stranke, naj se izvede rekonstrukcija prometne nezgode, je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti. Sodišče je odločalo na podlagi "življenjskih izkušenj", ki pa za pravilno odločitev očitno niso zadostovale. Ker je bil tožnikov avtomobil zadet zadaj, je mogoč le tak potek dogodka, kot ga opisuje tožnik. Odločitev sodišča je pristranska in v tožnikovo škodo. Očitki tožniku, da je zavlačeval postopek, so neutemeljeni. O pritožbi je pritožbeno sodišče odločilo nenavadno hitro. Sodišče je tudi neutemeljeno poklonilo vero pričam, ki jih je predlagala tožena stranka, izpovedbe prič, ki jih je predlagala tožeča stranka, pa je upoštevalo v premajhni meri. Do prometne nezgode je prišlo izključno zato, ker je drugi toženec začel nagajati tožniku s pospeševanjem hitrosti. Izvedeniško mnenje izvedenca ing. Prunka pa je sodišče v celoti spregledalo. Zavrnitev tožbenega zahtevka pomeni, da je tožnik agresiven voznik in da laže. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje pa tako spremenita, da se tožbenemu zahtevku v celoti stroškovno ugodi. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj zadevo obravnava drug sodnik.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (2. odstavek 220. člena ZPP). V obravnavani zadevi so bili izvedeni vsi dokazi, ki jih je tožeča stranka predlagala, razen rekonstrukcije prometne nezgode. Z neizvedbo tega dokaza pa sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, kot to zmotno zatrjuje v reviziji tožeča stranka. Načelo kontradiktornosti, ki izvira iz načela obojestranskega zaslišanja, namreč ne pomeni, da mora sodišče izvesti prav vse dokaze, ki so predlagani, ampak pomeni, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (1. odstavek 5. člena ZPP). Tekom dolgotrajnega postopka pa je sodišče to možnost dalo obema strankama, tedaj tudi tožniku, ki tudi v reviziji (seveda ob pravilnem razumevanju načela kontradiktornosti) kaj nasprotnega ne zatrjuje. Revizijska trditev, da je sodišče izvedeniško mnenje izvedenca ing. Prunka kar spregledalo, pa ni točna. Sodišče prve stopnje je tudi ta dokaz ocenilo (5. odstavek na 4. strani sodbe), pritožbeno sodišče pa je ob obravnavanju pritožbe to dokazno oceno prvostopnega sodišča preizkusilo in se z njo strinjalo (3. stran razlogov sodbe).

Z vsemi drugimi revizijskimi trditvami (da je sodišče v preveliki meri sledilo izpovedbam prič, ki jih je predlagala tožena stranka in premalo upoštevalo izpovedbe prič, ki jih je predlagala tožeča stranka, da neutemeljeno ni sledilo izpovedbi tožnika, zaradi česar ga je opredelilo za agresivnega voznika in človeka, ki ne govori resnice itd.), pa izpodbija tožeča stranka dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje in s tem v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. čl. ZPP).

Revizijske trditve o nenavadno hitrem odločanju v pritožbenem postopku in neutemeljenih očitkih tožniku, da skuša postopek zavlačevati, pa za odločitev v tej pravdni zadevi niso odločilnega pomena. Zato revizijsko sodišče na te trditve ne odgovarja (1. odstavek 375. člena v zvezi s 399. členom ZPP).

Iz navedenih razlogov v reviziji uveljavljeni revizijski razlogi niso podani. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero se pazi po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).