Jedro

Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da narok ne bo preložen oziroma da ni ugodilo njenemu predlogu za preložitev naroka. Če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Strankina dolžnost namreč je, da se na vabilo odzove, sicer jo lahko zadenejo zakonsko predpisane posledice izostanka z naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo plačilo 2.637,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Sklenilo je, da je toženec dolžan tožnici povrniti 226,19 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku. Ni se strinjal s preložitvijo naroka s 5. 6. 2020 na 9. 6. 2020. Pooblaščenka je sodišču sporočila, da se naroka ne bo mogla udeležiti zaradi zdravstvenih težav, zato je tudi podala vlogo za preložitev. Dopis sodišča, da narok ne bo preložen, je pooblaščenka prejela 19. 6. 2020, torej 10 dni po razpisani glavni obravnavi. Sodnica bi jo morala o tem obvestiti pravočasno, in sicer po telefonu. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje narok, razpisan za dne 31. 3. 2020, zaradi epidemije preklicalo in preložilo na dan 5. 6. 2020, nato pa v soglasju s strankama na dan 9. 6. 2020. Ni mogoče slediti pavšalni pritožbeni navedbi, da se toženec s preložitvijo naroka na dan 9. 6. 2020 ni strinjal, saj iz uradnega zaznamka sodišča z dne 20. 5. 2020 izhaja, da sta stranki soglašali s preložitvijo naroka. Navedeno izhaja tudi iz poslane elektronske pošte s strani sodišča z dne 21. 5. 2020 in dopisa sodišča z dne 20. 5. 2020. Prav tako toženec oziroma njegova pooblaščenka v dopisu z dne 1. 6. 2020 nista nasprotovala navedbi sodišča, da bo narok preložen v soglasju s strankama.

6. Pooblaščenka toženca je dne 1. 6. 2020 prosila za preložitev naroka za glavno obravnavo. Trdila je, da je bila v bolniškem staležu do 10. 4. 2020 ter da se obravnave ne bo mogla udeležiti tudi zaradi selitve (v službi) na novo lokacijo, ki bo potekala še naslednji teden. Neutemeljena je pavšalna pritožbena navedba, da se pooblaščenka toženca zaradi zdravstvenih težav naroka ni mogla udeležiti. Kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje, zatrjevan bolniški stalež do 10. 4. 2020 ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka, razpisanega za dne 9. 6. 2020. 7. Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da sodišče toženca ni pravočasno obvestilo, da naroka za glavno obravnavo ne bo preložilo. Sodišče prve stopnje je namreč tožencu in njegovi pooblaščenki naslednji dan po prejemu prošnje za preložitev naroka poslalo dopis z dne 2. 6. 2020, v katerem je jasno navedlo, da narok ne bo preložen, saj niso podani opravičljivi razlogi. Ker toženec in njegova pooblaščenka pisanja nista prevzela, se je vročitev štela za opravljeno z dnem 19. 6. 2020 na podlagi fikcije vročitve. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da ju je sodišče obvestilo šele 19. 6. 2020, kar je 10 dni po opravljenem naroku. Neutemeljeno se toženec tudi zavzema, da bi ga sodišče moralo obvestiti po telefonu. Sodišče namreč stranke niti ni dolžno obvestiti o tem, da narok ne bo preložen oziroma da ni ugodilo njenemu predlogu za preložitev naroka.1 Če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen.2 Strankina dolžnost namreč je, da se na vabilo odzove, sicer jo lahko zadenejo zakonsko predpisane posledice izostanka z naroka.3 Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da tožencu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.

8. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe neutemeljene. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 Prim. VSL sklep II Cp 723/2015, sodba I Cp 3465/2009 in sodba I Cp 969/00. 2 Prim. A. Galič, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2009, str. 469 in 470. 3 Prim. VSL sklep I Cpg 1289/2014.