Jedro

Sodno pisanje (tožba) bi se moralo po začetku stečajnega postopka vročiti stečajni upraviteljici na naslovu, ki je bil naveden kot naslov za vročanje v imeniku upraviteljev pri ministrstvu za pravosodje. Ker je bilo pisanje vročeno (po fikciji) na drugem naslovu, se sodba ne more šteti za vročeno in ne more postati pravnomočna. Potrdilo o pravnomočnosti se razveljavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti zamudne sodbe opr. št. I Pd 1531/2010 z dne 29. 12. 2010. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka vseh iz razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je bila vročitev opravljena pravilno, poleg tega pa tožnica ne more trpeti negativnih posledic, ki so nastale zaradi nepravilnega ravnanja sodišča, ki tudi ni pojasnilo, na kateri naslov je poslalo tožbo.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je le-ta v celoti neutemeljena, saj tožba stečajni upraviteljici tožene stranke ni bila vročena pravilno, zaradi česar ni pravočasno podala odgovora na tožbo, prav tako pa ji ni bila pravilno vročena zamudna sodba.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi materialnopravno pravilna.

Najprej pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbe ne izhaja, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje, zato je pri preizkusu, kot je že navedeno, pazilo le na tiste, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 29. 12. 2010. Ta je bila tožeči stranki vročena 3. 1. 2011, toženi stranki pa je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku na naslovu A. ulica 19, ... dne 30. 12. 2010 in ker pisanje ni bilo dvignjeno v postavljenem petnajstdnevnem roku, je po izteku pritožbenega roka postala zamudna sodba pravnomočna. Iz poslovnega registra izhaja, da je bila stečajna upraviteljica na naslovu A. ulica 19, .. vpisana 21. 11. 2011, pred tem pa je bila vpisana na naslovu B. Cesta 38, .... Tako sodno pisanje toženi stranki ni bilo poslano na pravi naslov in vročanje ni bilo pravilno, saj se po začetku stečajnega postopka vsa pisanja v sodnih in upravnih postopkih vročajo na naslov, ki ga ima upravitelj navedenega kot naslov za vročanje v imeniku upraviteljev pri ministrstvu za pravosodje (251. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadaljnji). Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi določba 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nadaljnji) razveljavilo neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti navedene zamudne sodbe.

Glede na navedeno pritožba, ki zgolj pavšalno izpodbija sklep sodišče prve stopnje, ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker je tožena stranka z odgovorom na pritožbo k odločitvi ni bistveno pripomogla, je s pritožbeno sodišče skladno s 155. členom ZPP odločilo, da sama krije svoje pritožbene stroške.