Samo unovčenje je v zakonu urejeno posebej in o izpolnjevanju pogojev zanj izpodbijani sklep ne govori, saj se nanj sploh ne nanaša. Če bi bila čistilna naprava prodana v nasprotju z Zakonom o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, to ne bi bilo zato, ker bi to dovoljevala II. točka izreka izpodbijanega sklepa.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v II. točki izreka potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je stečajni upraviteljici dovolilo končanje nujnih poslov, ki obsegajo nadaljevanje dejavnosti upravljanja Čistilne naprave A. na podlagi
Pogodbe o skupni uporabi in upravljanju IČN za čiščenje komunalnih vod z dne 27. 1. 2020 in
Sporazuma za čiščenje in kritje stroškov čiščenja odpadnih vod mesta B. na ČN A., d. d., z dne 15. 5. 2025,
sklenjenega z družbo C., d. d. (I. točka izreka). Ob tem je še sklenilo, da dovoljenje iz I. točke velja do prenosa dejavnosti upravljanja na drugo osebo oziroma do unovčenja premoženja, na katerem stoji čistilna naprava (II. točka izreka).
2.Zgolj zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pritožujeta Mestna občina D. in C., d. d. Predlagata, da če pritožbeno sodišče te točke ne bi razveljavilo, naj jo spremeni, tako da se obdobje veljavnosti ureditve iz I. točke podaljša do a) izvedbe unovčenja premoženja, na katerem stoji Čistilna naprave A., na način, ki bo zagotavljala celovitost in nemoteno izvajanje javnih služb, kot je podrobneje opredeljeno v točki 2.5 pritožbe, oziroma najkasneje do b) priključitve in začetka obratovanja nove čistilne naprave na E.
3.Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Po začetku stečajnega postopka je le izjemoma dovoljeno opravljati druge posle kot unovčenje in upravljanje stečajne mase (315. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP). Izjema za končanje nujnih poslov je urejena v 316. členu ZFPPIPP. Vezana je na dovoljenje sodišča in kriterije, da se z dokončanjem teh poslov prepreči zmanjšanje stečajne mase ter ne zavleče njeno unovčenje in ne krši načelo omejevanja tveganj (prvi in peti odstavek). Kot tipičen primer se navaja, da se zastane in odstopi od takojšnje prodaje polizdelkov zato, ker končni izdelki ob upoštevanju stroškov njihovega dokončanja (slednje je nujni posel) obetajo boljši izkupiček. K nujnim poslom spadajo tudi nujna vzdrževalna dela na nepremičninah in opremi, da se prepreči zmanjšanje vrednosti tega premoženja (N. Plavšak: Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 700). Vendar pa vsi stečajni postopki težijo k unovčenju dolžnikovega premoženja in tudi končni izdelki ter nepremičnine in oprema iz navedenih primerov bodo nazadnje prodani.
6.Kolikor je sodišče prve stopnje sploh moralo izrecno odločiti o trajanju nujnih poslov, ki jih je dovolilo dokončati, rok "do unovčenja premoženja, na katerem stoji čistilna naprava", ki ga je pri tem določilo, izhaja iz opisane narave stečajnega postopka (tudi alternativno določena faza morebitnega "prenosa dejavnosti upravljanja na drugo osebo" se prilega pred končnim unovčenjem izjemoma dovoljenemu upravljanju stečajne mase z oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, prim. 1. točko prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP). Samo unovčenje (enako kot upravljanje s stečajno maso) pa je v zakonu urejeno posebej in o izpolnjevanju pogojev zanj(u) izpodbijani sklep ne govori, saj se nanj(u) sploh ne nanaša.
7.Pritožba, ki je sicer dosti obsežnejša, kot izhaja iz te obrazložitve, pa je vsa usmerjena ravno v to, pod kakšnimi pogoji naj bi bilo (morda) dopustno prodati zadevno čistilno napravo ali prenesti njeno obratovanje na drugo osebo. Po oceni pritožbenega sodišča to sicer izhaja iz predpisa, na katerega že pritožnici opozarjata, tj. Zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 21/25, ZOPVOOV). Njegov 10. člen se nanaša na stečaj in izvršbo in se v tretjem odstavku glasi: "Objekti, naprave, nepremičnine, sistemi in zmogljivosti izvajalcev javnih služb in njihove premoženjske pravice, ki so nujno potrebni za njihovo nemoteno izvajanje, ne morejo biti predmet izvršbe ali prodaje v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo, ter zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, razen, če se z izvršbo ali prodajo v postopku stečaja ali prisilne likvidacije zagotavljata celovitost in nemoteno izvajanje javnih služb." Tu so torej določena posebna pravila, po katerih se zadevna čistilna naprava, ki je služila čiščenju industrijskih voda stečajne dolžnice in ki še vedno služi čiščenju komunalnih voda v občini D. kot javni službi, izjemoma lahko proda. Posebno pravilo v razmerju do ureditve iz ZFPPIPP je tudi napotilo v sedmem odstavku 10. člena ZOPVOOV: "Ne glede na zakon, ki ureja[] finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje po začetku stečajnega postopka, mora stečajni dolžnik, ki je izvajalec javne službe, nadaljevati izvajanje nalog javnih služb, v obsegu, določenem v 11. členu tega zakona." Za zadevni primer je pomembno še nadaljnje napotilo iz 11. člena na ustrezne določbe 38. člena ZOPVOOV o nalogah, ki so v okviru javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda nujne za ohranjanje življenja in zdravja ljudi ter varstva okolja in ki jih mora zato izvajalec te javne službe izvajati in odgovarja zanje tudi po začetku stečajnega postopka.
8.Vsa ta pravila kažejo, da preden in vse dokler se zadevna čistilna naprava ne unovči, mora biti poskrbljeno za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini D. Ta pravila dodatno (poleg razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje) potrjujejo pravilnost izpodbijanega sklepa (to ni del odločilnih razlogov tega pritožbenega sklepa, saj ni predmet pritožbe), hkrati pa pokažejo, da tisti sklep vanje z ničimer ne posega (to pa spada k današnji
ratio decidendi
). Tudi če bi bila čistilna naprava prodana v nasprotju s temi pravili, to namreč ne bi bilo zato, ker bi to dovoljevala II. točka izreka izpodbijanega sklepa.
9.Prvostopenjski sklep je v izpodbijanem delu brez očitanih napak kot tudi brez napak, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato ga je v tistem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom in 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).