Jedro

Ni se mogoče uspešno sklicevati na pravnomočnost pravnega razmerja o vpisanih podatkih v matični evidenci, če ta ni odraz objektivnega in resničnega dejanskega stanja. Pravilnost in resničnost vpisanih podatkov mora biti bistvena lastnost vsake uradne evidence, ki jo pri vodenju podatkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora zasledovati tudi toženi zavod. Ker imajo izpisi iz uradnih evidenc značaj javne listine, kar velja tudi za izpise podatkov iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (87. člen), je že načeloma mogoče vedno dokazovati, da v njej potrjena oz. vpisana dejstva niso resnična.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Odločbi št. ... z dne 2. 4. 2015 in št. ... z dne 15. 6. 2015 se odpravita in zadeva vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 342,13 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 214,46 EUR stroškov za pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo v izreku te sodbe citiranih upravnih odločb ter ugotovitev, da ima tožnik status zavarovanca iz delovnega razmerja po 1. odst. 14. člena ZPIZ-2 do 28. 2. 2015 pri delodajalcu A. d. o. o., ter od 1. 3. 2015 dalje pri delodajalcu B. d. o. o. 2. Sodbo izpodbija tožnik po pooblaščenem odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, oziroma podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

S stališčem sodišča, da gre za pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katero je mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, in da so tožbene navedbe o obstoju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu do 28. 2. 2015 ter izplačilo plač in prispevkov po vsebini delovnopravne narave, se ne strinja. Ni mu znano, na podlagi česa sodišče zaključuje, da gre za pravnomočno urejeno pravno razmerje, saj od ZPIZ-a ni prejel nobene odločbe, zoper katero bi imel možnost vložiti redno pravno sredstvo. Obstajajo pogoji za spor, saj je izpodbijana odločba dokončna in ne pravnomočna.

Sklicuje se na 6., 22., 76., 80 in 81. člen ZMEPIZ-1 in meni, da je zavod dolžan presojati, ali je pravilno prijavljen v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja. V nasprotnem primeru bi lahko prihajalo do fiktivnih evidenc. Ni sporno, da je z novim delodajalcem B. d. o. o. sklenil pogodbo o zaposlitvi in vzpostavil pravno razmerje s 1. 3. 2015, saj je do takrat delo opravljal v družbi A. d. o. o., ki ga je 9. 3. 2015 retrogradno za nazaj odjavila iz zavarovanja in še vedno ni plačala prispevkov za mesec februar 2015. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča in posledične pomanjkljivosti postopka ostalo dejansko stanje v sodnem in predsodnem upravnem postopku popolnoma nerazčiščeno. Že zato je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov preuranjeno zavrnjen.

Sodišče prve stopnje se je tako kot tožena stranka postavilo na zmotno pravno stališče, da gre v konkretnem primeru za pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katero je dopustno poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, ter da glede na pravno podlago in podatke o prijavi ter odjavi v matično evidenco, navedbe o obstoju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu do 28. 2. 2015 niso relevantne, ker da so delovno pravne narave.

5. V obravnavi zadevi sicer res ne gre za delovni spor o obstoju ali neobstoju delovnega razmerja, ki je podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niti o zavarovalnem razmerju med zavarovancem in zavodom, ki je za sporno obdobje že vzpostavljeno. Sporna je lastnost zavarovanca, evidentirana na podlagi vložene prijave in odjave v zavarovanje. Torej vprašanje, pri katerem delodajalcu je v spornem obdobju obstajalo pravno razmerje za vpisano lastnost zavarovanca in ali sta tožnikova delodajalca pravilno vložila odjavo in prijavo v zavarovanje glede na prenehanje obstoječega oz. nastanek novega delovnega razmerja.

Iz listin upravnega spisa, vključno z izpisi podatkov iz matične evidence izhaja, da je tožnik v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova delovnega razmerja po podlagi 001 pri delodajalcu A. d. o. o., C. vključen od 1. 8. 2013 do 31. 12. 2014 za po delovni čas 40 ur tedensko, od 1. 1. 2015 dalje pa na temelju delovnega razmerja, torej isti zavarovalni podlagi pri B. d. o. o., D.. Vendar ostaja povsem nerazčiščeno, ali ta vpisa v uradni evidenci ustrezata dejanskemu stanju glede na tožbeno in pritožbeno zatrjuje tožnika, da je pri A. d. o. o. delal do 28. 2. 2015, pri B. d. o. o. pa z delom pričel šele 1. 3. 2015 kljub temu, da je bil dogovorjen nastop dela s 1. 1. 2015. 6. Ker podpisana pogodba o zaposlitvi sama po sebi nima učinka, saj se pravice, obveznosti in odgovornosti, vključno s socialnim zavarovanjem na podlagi delovnega razmerja glede na 11. člen Zakona o delovnih razmerjih2(ZDR-1) pričnejo uresničevati šele z nastopom dela, ostaja odprto, kdaj je prenehala podlaga tožnikovi lastnosti zavarovanca pri prvem delodajalcu in kdaj je nastopila pri novem, ter ali sta bili odjava in prijava v zavarovanje vloženi skladno s prenehanjem obstoječega oz. nastankom novega delovno pravnega razmerja.

Gre za dejansko in pravno vprašanje, ki bi ga kot predhodno že v predsodnem postopku bila dolžna razčistiti tožena stranka. To še zlasti, ker je tožnik že v vlogi z dne 2. 2. 2015, naslovljeni na toženo stranko jasno izpostavil, da mora zaposlitev pri novem delodajalcu B. d. o. o., D. prestaviti na začetek marca 2015, čeprav ima v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen nastop dela s 1. 1. 2015 in da je temu primerno potrebno urediti trenutno dvojno prijavo v evidenci od 1. 1. 2015 dalje. Zaradi nerazčiščenega vprašanja o pravilnem datumu prijave v zavarovanje pri novem delodajalcu in odjave iz zavarovanja pri starem delodajalcu za nazaj, pa ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava, kaj šele razsoja, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita.

7. Po stališču pritožbenega sodišča je pravna podlaga za rešitev zadeve podana v 4. tč. 80. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja3 (ZMEPIZ-1), ki med drugim izrecno določa, da se obstoj zavarovalnega razmerja oz. lastnost zavarovanca ugotavlja tudi, če je oz. je bil zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Navedeno določilo ZMEPIZ-1 je namreč mogoče pravilno razlagati in uporabiti le tako, da je tožena stranka dolžna ugotavljati lastnost zavarovanca tudi na zahtevo zavarovanca (81. člen), ko odjava enega delodajalca iz zavarovanja ne ustreza stvarnim razmeram, torej dejanskemu prenehanju delovnega razmerja in prijava drugega delodajalca dejanskemu nastanku delovnega razmerja z nastopom dela. Ni se mogoče uspešno sklicevati na pravnomočnost pravnega razmerja o vpisanih podatkih v matični evidenci, če ta ni odraz objektivnega in resničnega dejanskega stanja. Pravilnost in resničnost vpisanih podatkov mora biti bistvena lastnost vsake uradne evidence, ki jo pri vodenju podatkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora zasledovati tudi toženi zavod. Ker imajo izpisi iz uradnih evidenc značaj javne listine, kar velja tudi za izpise podatkov iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (87. člen), je že načeloma mogoče vedno dokazovati, da v njej potrjena oz. vpisana dejstva niso resnična.

8. Zaradi predhodno izpostavljenih pomanjkljivosti upravnega postopka bi moralo že sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi na temelju 1. alineje 1. odst. 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1), kot nezakoniti odpraviti in zadevo vrniti ponovno v predsodno odločanje. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 358. člena v zvezi z 1. odst. 351. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.

9. V ponovljenem upravnem postopku bo tožena stranka dopolnila postopek v nakazani smeri. V skladu z materialnopravnim stališčem pritožbenega sodišča bo razčistila sporna vprašanja o pravilnosti odjave in prijave v zavarovanje. Ugotoviti bo morala, ali je tožnik pri delodajalcu A. d. o. o. dejansko delal in bil v delovnem razmerju do konca meseca februarja 2015, pri B. d. o. o. pa delo nastopil šele 1. 1. 2015. Od odgovorov na navedeni vprašanji bo namreč odvisna dokazna ocena, ali je A. d. o. o. tožnika pravilno iz zavarovanja odjavila z dnem 31. 12. 2014 in ali je za prijavo s 1. 1. 2015 novi delodajalec B. d. o. o. sploh imel podlago v obstoju delovnega razmerja, ali ne. Šele, ko bo tožena stranka razčistila navedena sporna dejstva in izvedla morebitne druge dokaze, pomembne za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, bo lahko o zahtevi tožnika ponovno odločala.

10. Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, je glede na 154. člen ZPP upravičen do povračila 342,13 EUR stroškov sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje, odmerjenih v skladu z Odvetniško tarifo5, in sicer po tarifni št. 15/1 300 točk za tožbo, 300 točk za udeležbo na obravnavi in 11 točk za materialne stroške, po vrednosti 0,459 EUR, povečano za 22 % DDV.

11. Glede na pritožbeni izid je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v višini 214,46 EUR. Iz naslova pritožbe je priznanih 375 točk in 8 točk za materialne stroške, skupaj torej 383 točk po 0,459 EUR povečanih za 22 % DDV.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Ur. l. RS, št. 21/2013 3 Ur. l. RS, št. 111/2013. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2015.