Jedro

Tožnica je soglašala z mnenjem Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), zato je po presoji sodišča upravni organ imel podlago, da sledi temu mnenju. Zakonodajalec je dal mnenju ZRSVN posebno težo, kar pomeni, da organ v primeru, če iz celotnega mnenja ne izhajajo okoliščine, ki bi vzbujale dvom vanj, ni dolžan posebej razlagati, zakaj sledi temu mnenju.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za okolje je kot prvostopenjski upravni organ tožnici izdala naravovarstveno soglasje za gradnjo gozdne vlake na zemljišču parc. št. 1/4 k. o. ... (1. točka izrek odločbe), pod pogojem, da se gradnja ne izvede v obdobju med 1. 3. in 30. 6. (2. točka izreka). V 3. točki izreka je določila, da naravovarstveno soglasje preneha veljati, če se poseg ne začne izvajati v dveh letih po njegovi pravnomočnosti oz. če v tem času ni vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. V 4. točki je ugotovila, da v tem postopku stroški niso nastali.

2. V obrazložitvi organ navaja, da je na podlagi 105a. člena Zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) pridobil mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje (v nadaljevanju ZRSVN), št. 1-II-388/2-O-16/MD z dne 12. 10. 2016, iz katerega med drugim izhaja, da posledice učinkov nameravanega posega na varstvene cilje varovanega območja, njegovo celovitost in povezanost za vrsti divji petelin (Tetrao urogallus) in gozdni jereb (Bonasa bonasia) ne bodo bistvene ob izvedbi omilitvenih ukrepov (vel. razred C - nebistven vpliv pod pogoji). Ker sta navedeni vrsti predvsem v času parjenja, gnezdenja in vodenja mladičev izrazito občutljivi na nemir v njihovem habitatu, je določil omilitveni ukrep časovne omejitve del v terminu med 1. 3. in 30. 6., ki je iz poznavanja ekoloških zahtev vrst in njihove gnezditvene biologije najbolj kritičen.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo tožničino pritožbo. Zavrača njene očitke o nesodelovanju v postopku, saj ji je prvostopenjski upravni organ posredoval navedeno mnenje ZRSVN št. 1-II-388/2-O-16/MD z dne 12. 10. 2016, v skladu s katerim je odločil. 4. Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je v postopku ugovarjala prisotnosti kvalifikacijskih vrst (divjega petelina, gozdnega jereba in ruševca) na območju predvidenega posega v naravo ter je predlagala vpogled v strokovne podlage za predlagane spremembe območij Natura 2000 in postavitev izvedenca ustrezne stroke. Predlagala je še, da upravni organ sledi mnenju ZRSVN in izda soglasje brez omejitev oz. razpiše ustno obravnavo, kolikor meni, da bi bilo treba odločiti drugače. Ker je upravni organ odločil brez opravljene ustne obravnave in brez podaje njegovega videnja dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, ni imela možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Upravni organ tudi ni ustrezno obrazložil, zakaj ni izvedel predlaganih dokazov niti ni upošteval njenih navedb, zato dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišču predlaga, naj izvede te dokaze, zasliši še priči in opravi glavno obravnavo, podrejeno naj to naloži upravnemu organu. Izpostavlja še, da so v postopku izdaje izpodbijanega akta sodelovale A.A., B.B. in C.C., ki so bile zaradi očitne pristranskosti v podobnem primeru že izločene. Sodišču zato predlaga, naj izpodbijani akt odpravi in v zadevi samo odloči, podrejeno, naj zadevo vrne v ponoven postopek. Hkrati uveljavlja povrnitev stroškov upravnega postopka in upravnega spora.

5. Toženka je sodišču poslala upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni posebej odgovorila.

6. Tožnica je v nadaljevanju vložila še pripravljalno vlogo, v kateri med drugim navaja, da upravni organ na mnenje ZRSVN ni vezan in ga ne more zgolj prepisovati, ampak ga mora kritično presoditi in ovrednotiti v dokaznem smislu, v zvezi s čimer se sklicuje na sodbo naslovnega sodišča I U 1097/2010 z dne 7. 4. 2011. Navaja še, da je v izjavi z dne 18. 8. 2016 nasprotovala določitvi omilitvenega ukrepa in zatrjevala, da področje po predvideni spremembi območij Natura 2000 ne bo več opredeljeno s prisotnostjo divjega petelina, gozdnega jereba in ruševca ter predlagala postavitev izvedenca ustrezne stroke. To pomeni, da je zatrjevala drugačna dejstva in zanje predlagala dokaze, zato mnenja ZRSVN ni bilo mogoče uporabiti kot verodostojne podlage za odločitev.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. ZON v prvem odstavku 105. člena določa, da je treba za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov (z Zakonom o graditvi objektov - ZGO-1). Če je treba izvesti tudi postopek presoje sprejemljivosti posega v prostor, pa se postopek izdaje naravovarstvenega soglasja opravi po določbah 105.a člena ZON, za kar gre v konkretnem primeru.

9. Po določbi drugega odstavka 105.a člena ZON ministrstvo odloči o sprejemljivosti posega v naravo na podlagi mnenja ZRSVN (glej še 115. člen ZON). Mnenje mora vsebovati oceno o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varstvene cilje varovanih območij in navedbo morebitnih omilitvenih ukrepov za izvedbo posega (tretji odstavek 105.a člena ZON).

10. V skladu s šestim odstavkom 105.a člena ZON je ocena vplivov gradnje objekta ugodna, če se ugotovi, da gradnja objekta ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje posameznih območij, njihovo celovitost in povezanost. Pri ugodni oceni se lahko upoštevajo tudi sprejemljivi omilitveni ukrepi. Po določbi petega odstavka 105.a člena ZON se pri izdelavi ocene o vplivih gradnje objekta smiselno upoštevajo določbe Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (v nadaljevanju Pravilnik). Ta v petem odstavku 42. člena določa, da je ocena ugodna, če je ugotovljeno, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost in ta ocena temelji na ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka 25. člena tega pravilnika. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena vplivi niso škodljivi, če se podocene iz 21. člena za katerokoli posledico učinka iz 22. in 23. člena ne uvrstijo v velikostni razred D ali E. 11. V obravnavani zadevi je ZRSVN ugotovil, da sporni poseg ob izvedbi omilitvenega ukrepa, tj. da se gradnja ne izvede v obdobju med 1. 3. in 30. 6., nima škodljivih vplivov na kvalifikacijske vrste ptic, zato je v skladu z 42. členom Pravilnika izdal pozitivno mnenje h gradnji gozdne vlake na predmetnih parcelah. Iz strokovnega mnenja ZRSVN št. 1-II-388/2-O-16/MD z dne 12. 10. 2016, na katerega se sklicuje toženka, namreč izhaja, da je bilo ugotovljeno, da je za vrsti divji petelin in gozdni jereb vpliv nameravanega posega nebistven pod pogojem, da se izvede omenjeni omilitveni ukrep. ZRSVN je tudi natančno obrazložil, zakaj je navedeni omilitveni ukrep potreben. Prav tako iz vsebine tega mnenja izhaja ocena o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varstvene cilje varovanega območja, njihovo celovitost in povezanost, in sicer sta bili navedeni kvalifikacijski vrsti ptic uvrščeni v velikostni razred C - nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov).

12. V zadevi ni sporno in to tudi izhaja iz upravnih spisov, da je prvostopenjski upravni organ navedeno strokovno mnenje ZRSVN v skladu z 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) poslal tožnici, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Hkrati ji je pojasnil, da je bilo to mnenje izdelano v skladu s 105.a členom ZON in 42. členom Pravilnika. Tožnica je v odgovoru v zvezi s tem mnenjem (izjava z dne 27. 10. 2016) navedla, da „se strinja z izdanim pozitivnim mnenjem h gradnji gozdne vlake“ ter da „glede na strokovno mnenje predvideva, da bo naslovni organ temu strokovnemu mnenju sledil in izdal naravovarstveno soglasje, brez drugih omejitev“ (in ne „brez omejitev“ - kot to pomanjkljivo povzema v tožbi). „S tem stranka soglaša. V kolikor ima naslovni organ drugačno pravno in dejansko videnje zadeve, pa naj, v skladu z načelom odprtega odločanja v upravnih postopkih, to sporoči stranki, saj se bo le tako lahko opredelila do stališča naslovnega organa, oziroma razpiše ustno obravnavo“.

13. Iz navedenega odgovora torej dovolj jasno izhaja, da je tožnica soglašala z omenjenim mnenjem ZRSVN, zato je po presoji sodišča upravni organ imel podlago, da sledi temu mnenju. Obenem se kot neutemeljeni izkažejo tožbeni očitki o kršitvi pravice do izjave, ki jih tožnica utemeljuje s tem, da je upravni organ ni seznanil z dejanskimi in pravnimi okoliščinami zadeve, saj je bila tožnica s temi seznanjena najkasneje ob prejemu navedenega mnenja ZRSVN. Upravni organ, ki je navedenemu mnenju v celoti sledil, tudi ni bil dolžan posebej razlagati, zakaj sledi temu mnenju. Naslovno sodišče je namreč v sodbi I U 1097/2010 z dne 7. 4. 2011, na katero se sklicuje tudi tožnica, že zavzelo stališče, da je zakonodajalec mnenju ZRSVN dal posebno težo (glej drugi odstavek 105.a člena ZON), kar pomeni, da organ v primeru, če iz celotnega mnenja ne izhajajo okoliščine, ki bi vzbujale dvom vanj, ni dolžan posebej razlagati, zakaj sledi temu mnenju.

14. Na navedeno ne vpliva, da je tožnica v postopku ugovarjala ugotovitvam v predhodnem mnenju o stanju kvalifikacijskih vrst ptic, saj je ZRSVN v kasnejšem mnenju, na katero se opira izpodbijana odločba, svoje ugotovitve o prisotnosti divjega petelina in gozdnega jereba ponovil, tožnica pa teh ugotovitev v svojem odgovoru na to mnenje ni (več) izpodbijala, temveč je s tem mnenjem izrecno soglašala. To pomeni, da to v zadevi ni bilo (več) sporno, zato upravni organ ni bil (več) dolžan razpisati ustne obravnave (154. člen ZUP) niti izvajati drugih dokazov. Tudi v pritožbi zoper izpodbijano odločbo tožnica mnenju ZRSVN št. 1-II-388/2-O-16/MD z dne 12. 10. 2016 ni izrecno nasprotovala, kar pomeni, da v temu delu ni izkoristila pravnih sredstev, ki so ji bila na razpolago (materialno izčrpanje pravnih sredstev), zato jih ne more uveljavljati šele v upravnem sporu (6. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1)

15. Prav tako ne more uspeti z navedbami, da so v zadevi odločale osebe, ki bi morale biti izločene, saj iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da je to navajala že v upravnem postopku, zato ne more tega navajati šele v upravnem sporu (tretji odstavek 20. člena ZUS-1)

16. Na odločitev v zadevi ne vplivajo niti ostale tožbene navedbe, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave. Sodišče je sicer dolžno izvesti glavno obravnavo, kadar jo stranka izrecno zahteva, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev 22. člena Ustave RS. Vendar iz 22. člena Ustave RS ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave, temveč je glavna obravnava sredstvo za izvajanje dokazov. V obravnavni zadevi pa je tožnica predlagala izvedbo dokazov v zvezi z ugotovitvami v mnenju ZRSVN št. 1-II-388/2-O-16/MD z dne 12. 10. 2016, ki jih v upravnem postopku ni uveljavljala, zato upravni spor v tem delu, kot že rečeno, ni dopusten (6. člen ZUS-1), drugih dejstev ali dokazov, ki bi lahko vplivali na odločitev, pa ni predlagala, oziroma je navajala nova dejstva (nepristranskost uradnih oseb), ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen tega zakona).

K II. točki izreka:

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.