Jedro

Upnik je v primeru že tekočega izvršilnega postopka upravičen predlagati dodatno ali drugo sredstvo izvršbe le na način iz 3. odst. 34. člena ZIZ. Za odločanje o takšnem predlogu upnika pa je pristojno sodišče, pred katerim teče izvršilni postopek.

Izrek

Pritožbi in ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo na predlog upnika proti dolžnici zaradi izterjave glavnice v znesku 1,582.133,00 SIT in izvršilnih stroškov izvršbe z rubežem dolžničine pokojnine, sredstev na dolžničinem žiro računu in podrejeno z rubežem in ocenitvijo dolžničinih premičnin. Izvršilni predlog pa je zavrnilo v delu, v katerem je upnik zahteval izterjavo zakonitih zamudnih obresti in deloma glede terjanih izvršilnih stroškov. Proti zavrnilnemu delu sklepa je vložil pritožbo upnik, ki izpodbija zavrnilni del sklepa le v obsegu zavrnitve njegove zahteve za izterjavo zakonitih zamudnih obresti. Navaja, da je upravičen izterjati tudi zakonite zamudne obresti, to pa na podlagi samega zakona o obligacijskih razmerjih. Predlaga ustrezno spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega dela sklepa. Dolžnica je proti sklepu o izvršbi vložila ugovor. Navaja, da na podlagi istega izvršilnega naslova zaradi izterjave iste terjatve teče med strankama izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini. Pred tem sodiščem je izvršba dovoljena s prodajo dolžničine nepremičnine, to izvršilno sredstvo pa zadošča za poplačilo upnikove terjatve. Predlaga razveljavitev sklepa, prosi pa tudi za oprostitev plačila sodne takse. Upnik je vložil odgovor na ugovor v katerem navaja, da upnik s predmetnim izvršilnim predlogom predlaga samo izvršbo na drug način oziroma z drugim izvršilnim sredstvom. Predlaga zavrnitev ugovora. Ugovor je sodišče prve stopnje štelo za neutemeljen in ga zato skupaj z upnikovo pritožbo poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Pritožba in ugovor sta utemeljena iz spodaj navedenih razlogov. V 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju je določeno, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika, dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma, namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. V 35. čl. ZIZ pa je določeno, da če je upnik predlagal z izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Iz navedb v ugovoru izhaja, da naj bi bila zaradi izterjave iste terjatve na podlagi istega pravnomočnega izvršilnega naslova proti dolžnici dovoljena izvršba pred Okrajnim sodiščem v Sežani na njene nepremičnine, iz navedb v odgovoru na ugovor pa, da je upnik s predmetnim izvršilnim predlogom predlagal poleg že dovoljenih sredstev izvršbe še drugo izvršilno sredstvo oziroma namesto že dovoljenega drugo izvršilno sredstvo. Upoštevajoč spredaj navedene določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju je po presoji pritožbenega sodišča upnik v primeru že tekočega izvršilnega postopka upravičen predlagati dodatno ali drugo sredstvo izvršbe le na način iz 3. odst. 34. čl. ZIZ, torej v tekočem izvršilnem postopku, za odločanje o takšnem predlogu upnika pa je pristojno sodišče, pred katerim teče izvršilni postopek. V nasprotnem primeru pride do situacije, ko istočasno teče zaradi izterjave iste terjatve med istima strankama več izvršilnih postopkov pred različnimi sodišči, pri čemer je eventuelno lahko izvršba celo dovoljena na podlagi istega izvršilnega naslova večkrat v različnem obsegu, kar je tudi v nasprotju z določbo 189. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Pritožbeno sodišče zato meni, da je treba določbo 35. čl. ZIZ razumeti tako, da pride do atrakcije krajevne pristojnosti enega izvršilnega sodišča drugemu izvršilnemu sodišču tako v primeru začetne komulacije izvršilnih sredstev oziroma predmetov izvršbe, kot tudi v primeru naknadne spremembe oziroma razširitve sredstev in predmetov izvršbe. Nov izvršilni predlog upnika je dopusten le v primeru, da je bil že tekoči izvršilni postopek ustavljen (3. odst. 43. čl. ZIZ). Pri odločanju o ugovoru pazi sodišče po uradni dolžnosti na ugovorni razlog iz 1. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, če je sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj pristojno. Ker je glede na spredaj navedeno potrebno ugotoviti, ali je pred sodiščem v Sežani v teku izvršilni postopek v isti zadevi, je pritožbeno sodišče ugovoru ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi razveljavilo ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje. Iz istih razlogov je ugodilo tudi upnikovi pritožbi, da se ugotovi, ali je bila na predlog upnika izvršba že dovoljena in v kakšnem obsegu. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.