Jedro

Ker ni bilo pogojev za odločitev brez glavne obravnave je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi plačila 882,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.5.2015 dalje (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) povrniti 16,83 % njenih pravdnih stroškov, tožnica pa je dolžna toženki povrniti 83,17 % njenih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2.Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožnica, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po mnenju pritožbe je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, zato jo tožnica izpodbija v celoti. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano sodbo brez izvedbe glavne obravnave na podlagi 279.a člena ZPP. Iz uvodnega dela sodbe izhaja, da je bila sodba izdana po pisni odpovedi javni glavni obravnavi. Za tak način odločanja pa v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Po določbi 279.a člena ZPP lahko sodišče odloči brez glavne obravnave le v primeru, če s tem soglašata obe pravdni stranki. V obravnavanem primeru tožnica s tem ni soglašala in je na poziv sodišča, z vlogo z dne 5. 2. 2026, izrecno odgovorila, da ne soglaša, da sodišče odloči brez glavne obravnave. Ker soglasje obeh pravdnih strank ni bilo podano sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odločitev brez glavne obravnave, vendar je kljub temu izdalo sodbo brez izvedbe glavne obravnave, s čimer je tožnici odvzelo pravico do obravnavanja pred sodiščem, pravico do kontradiktornega sojenja in pravico do izjave. Takšno ravnanje predstavlja po mnenju pritožbe absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do glavne obravnave je namreč bistveni element pravice do poštenega sojenja. Tožnici je bilo onemogočeno, da bi na glavni obravnavi dodatno pojasnila svoje trditve, konkretizirala izračun zatrjevane škode ter predlagala in obrazložila izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek nepravilno zavrnilo z obrazložitvijo, da tožnica ni zadosti pojasnila kako je prišla do zneska 882,94 EUR. Tožnica se tudi pritožuje glede zavrnitve dokaza z izvedencem finančne stroke. Navaja, da je predlagala postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi lahko izračunal zatrjevano prikrajšanje pri materinskem in starševskem nadomestilu. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo z obrazložitvijo, da tožnica naj ne bi podala ustreznih trditev. Po zatrjevanju pritožbe je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. Po določbi 174. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je oškodovanec upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka, pri čemer je temeljno vodilo načelo popolne odškodnine (169. člen OZ). Po mnenju pritožbe je izpodbijana sodba tudi pomanjkljivo obrazložena, ker sodišče prve stopnje ni jasno pojasnilo zakaj iz predloženih listin ni mogoče ugotoviti zatrjevane škode in zakaj ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem finančne stroke. Posledično se tožnica pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka in zakonskih zamudnih obrestih. Pritožba predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Tožnica je priglasila stroške pritožbenega postopka.

3.Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Pritožba utemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je o zadevi odločilo brez glavne obravnave. Po presoji sodišča druge stopnje je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP1.

7.Po določbi prvega odstavka 279.a člena ZPP lahko sodišče s soglasjem strank v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki obravnavi pisno odpovesta. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje strankama, skupaj z vabilom na glavno obravnavo, poslalo poziv ali soglašata, da sodišče v sporu odloči, po določbi 279.a člena ZPP, brez glavne obravnave (list. št. 609). Tožnica je z vlogo z dne 5.2.2026, v postavljenem roku, sodišče prve stopnje obvestila, da ne soglaša, da sodišče odloči brez glavne obravnave. Nadalje iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje razpisan narok za glavno obravnavo preklicalo in o zadevi odločilo z izpodbijano sodbo P 466/2025 z dne 11.2.2026, brez glavne obravnave. Zakaj je odločilo brez glavne obravnave, kljub izrecnemu nasprotovanju tožnice, sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Ker v obravnavani zadevi ni bilo pogojev za odločitev brez glavne obravnave je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8.V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedeno kršitev. Z vrnitvijo zadeve pred sodišče prve stopnje bo strankama zagotovljena in varovana ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, ob tem tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave Republike Slovenije - URS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen URS), prav tako pa ne bo huje kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9.Sodišče druge stopnje je v 48. točki obrazložitve sodbe in sklepa I Cp 651/2024 z dne 14.7.2025 obrazložilo zakaj je bila potrebna razveljavitev prve sodbe in sklepa sodišča prve stopnje II P 248/2018 z dne 20.3.2024. V 47. točki obrazložitve navedenega sklepa sodišča druge stopnje je tudi obrazložilo, da bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju, v zvezi z delom zahtevka (za plačilo zneska 882,94 EUR), glede na predstavljena materialnopravna stališča sodišča druge stopnje, izvesti dokaze, ki sta jih stranki pred sodiščem prve stopnje predlagali, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ter odločiti v mejah postavljenega zahtevka. Glede na navedeno, sodišče druge stopnje, v zvezi z ostalimi pritožbenimi zatrjevanji, pripominja, da ne soglaša z stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica v zvezi z obravnavanim zahtevkom ni navedla dovolj dejstev in predlagala dokazov. Tožnica je v vlogi z dne 2.12.2025 med drugim navedla, da je materialno prikrajšana v višini 882.94 EUR, in da razlika 882,94 EUR predstavlja seštevek razlik med dejansko izplačanim materinskim in starševskim nadomestilom, obračunanim od takratne osnove ter nadomestilom, ki bi bilo obračunano, če bi bili pri izračunu vključeni tudi neplačani prispevki za socialno varnost za obdobje bolniškega staleža, zaradi česar bi morala biti osnova višja, in da kumulativna razlika v posameznih mesecih znaša 882,94 EUR. Neplačani prispevki za socialno varnost s strani toženke so tako povzročili nižjo osnovo za izračun materinskega in starševskega nadomestila, kar je tožnica navajala že v tožbi z dne 28.3.2018 (IV. točka tožbe). Upoštevaje okoliščine obravnavanega primera, ko gre za strokovno vprašanje, tožnica pa nima v zvezi z obravnavano temo strokovnega znanja in je zato predlagala postavitev izvedenca finančne stroke, je po presoji sodišča druge stopnje trditvena podlaga tožnice zadostna.

10.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

10. točka drugega odstavka 339.člena ZPP določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana: "če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo."