Jedro

V skladu s 17. členom ZVEtL sodišče zaradi spornih dejstev, povezanih s predhodnim vprašanjem, ne prekine postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč odloči v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Ker gre za vprašanje, kdo je lastnik spornega posameznega dela, na kar se zakonske domneve iz 9. člena ZVEtL ne nanašajo, je pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da je za odločitev o tem vprašanju potrebna presoja, čigava pravica je bolj verjetna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, 1) da se na stavbi s številko ..., stoječi na nepremičnini parc. št. 1, k. o. X na naslovu ..., vzpostavi etažna lastnina (I. točka izreka), 2) določilo posamezne dele stavbe in splošni skupni del stavbe (II. in III. točka izreka), 3) ugotovilo, da je lastnik posameznega dela št. 1 predlagatelj, lastnik posameznih delov št. 2 in 5 prvi udeleženec, lastnik posameznega dela št. 3 tretji udeleženec, lastnik posameznega dela št. 4 drugi udeleženec (IV. točka izreka), 4) da sta posebna skupna dela stavbe z identifikacijsko št. A in B, prvi v solasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe št. 1 in 4 v razmerju 85 : 15, drugi pa v solasti vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe št. 1, 2 in 4 v razmerju 40 : 50 : 10 (V. točka izreka), in 5) da se pri nepremičnini iz I. točke izreka izvede ta sklep v vrstnem redu zaznambe postopka (VI. točka izreka).

2. Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v IV.2. točki izreka in v VI. točki izreka razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V sklepu ni navedeno, katero domneva iz 9. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljiška k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) je uporabljena. Iz obrazložitve izhaja, da v zvezi s posameznim delom št. 5 domneva ni bila uporabljena, uporabljena pa je bila v zvezi z odločitvijo v VI. točki. Pri tem niso upoštevane navedbe predlagatelja v zvezi s parcelama 2 in 3, ki bi jih bilo treba šteti za pripadajoče zemljišče. Parcela št. 2 v izmeri 331 m² je pred delitvijo v naravi predstavljala stavbišče v izmeri 158 m² in dvorišče v izmeri 173 m². Z delitvijo parcele na parceli št. 1 v izmeri 158 m² in št. 3 v izmeri 173 m² se pripadajoče zemljišče k stavbi ni spremenilo. O delu zahtevka, ki se nanaša na parc. št. 3, sodišče ni odločilo in v odločbi tudi ni razlogov o tem. Ne drži ugotovitev, da klet v pogodbi glede predlagateljevega stanovanja ni navedena. Navedena je v tretji alineji 1. člena pogodbe. Kvadratura ni navedena, a enako velja tudi za posamezne prostore stanovanja in za parcelo. Poleg tega iz zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja iz leta 1990 izhaja, da k stanovanju spada klet v izmeri 5 m², ki je vrednotena s faktorjem 0,5, kar pomeni 10 m² velik prostor. O tem se sklep ne izreče. Zapisnik z dne 26. 10. 1982, ki ga je predložil prvi udeleženec, se nanaša na stanovanje, in ne dokazuje, da je kupil klet. Enako izhaja tudi iz prodajne pogodbe in iz cenitvenega poročila, ki ga predlagatelj ni uspel dobiti prej in ga zato prilaga šele k pritožbi. Gre za listino, s katero razpolaga udeleženec, bila pa je v arhivu S., d.d., ki je zaradi stečaja prenehal poslovati. Ker iz listin ne izhaja večja verjetnost pravice udeleženca, ampak predlagatelja, sklepa ni mogoče preizkusiti. Odločitev je napačna.

3. Prvi udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Ostali udeleženci niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o izostanku razlogov o predlogu, da se parc. št. 3 določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi, na kateri je z izpodbijanim sklepom vzpostavljena etažna lastnina. Obravnavani postopek je bil razdružen, tako da se postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na ... vodi kot samostojna zadeva(1). V skladu z drugim odstavkom 7. člena ZVEtL(2) je sodišče kot pripadajoče zemljišče v tem postopku določilo le zemljišče, na katerem stavba stoji, predlog za določitev večjega pripadajočega zemljišča pa bo obravnavan posebej.

6. Neutemeljeni so tudi očitki o zmotnosti odločitve, da je lastnik posameznega dela številka 5 prvi udeleženec. V skladu s 17. členom ZVEtL sodišče zaradi spornih dejstev, povezanih s predhodnim vprašanjem, ne prekine postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč odloči v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Ker gre za vprašanje, kdo je lastnik spornega posameznega dela, na kar se zakonske domneve iz 9. člena ZVEtL ne nanašajo, je pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da je za odločitev o tem vprašanju potrebna presoja, čigava pravica je bolj verjetna.

7. Zaključek, da sporni del bolj verjetno pripada prvemu udeležencu in ne predlagatelju, temelji na ugotovitvah, 1. da v kupoprodajni pogodbi, sklenjeni med predlagateljem in njegovim prednikom, ni navedeno, da bi kupil tudi sporni kletni prostor, in da je v zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja navedena bistveno manjša površina pomožnih prostorov, kot je površina spornega kletnega prostora, in 2. da je v kupoprodajni pogodbi udeleženca sporni prostor naveden, da sta ta prostor pred udeležencem uporabljala tudi prejšnja uporabnika stanovanja (sedaj poslovnih prostorov) in da iz listin, ki se nanašajo na ta prostor, izhaja enaka površina in vezanost na to stanovanje.

8. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma v pravilnost zaključka o verjetnejši pravici. V izpodbijanem sklepu je ocenjeno dejstvo, da je v zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja naveden tudi pomožni prostor. Četudi bi bilo pravilno predlagateljevo sklepanje o velikosti kletnega prostora (kar je glede na to, da se ob takem sklepanju ugotovljena skupna površina predlagateljevih ne sklada z ugotovitvijo o njihovi površini v zapisniku, dvomljivo), se ta površina še vedno bistveno razlikuje od površine, ugotovljene v tem postopku (15,5 m²). Listine, ki jih je predlagatelj priložil pritožbi, niso upoštevne. Z navedbo, da gre za listine, ki jih je predlagatelj našel v arhivu prodajalca, ki je v stečajnem postopku, ni izkazal upravičenega razloga, da jih je predložil šele v pritožbenem postopku (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP). Ker je že vsaj dve leti in pol pred izdajo izpodbijanega sklepa postalo sporno, kdo je lastnik posameznega dela št. 5, posplošeno sklicevanje na težavnost iskanja listin ne zadostuje za zaključek, da predlagatelj ob potrebni skrbnosti pri zbiranju dokaznega gradiva teh ne bi mogel predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.

9. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Iz spisa izhaja, da se vodi pod opr. št. N 165/2012 in da je postopek prekinjen do pravnomočne odločitve v tej zadevi.

Op. št. (2): Določba se glasi: V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se za pripadajoče zemljišče k stavbi šteje zemljiška parcela, na kateri stavba stoji, če na zemljiški parceli stoji več stavb ali če je med udeleženci postopka spor o obsegu pripadajočega zemljišča, pa zemljišče, na katerem stavba stoji (zemljišče pod stavbo).