Jedro

Procesna zakonodaja omogoča, da se tožba s prvotne tožene stranke razširi še na novega toženca, vendar pod dodatno izpolnjeno predpostavko, da se (novi) toženec s tem strinja, kar predstavlja nadaljnji pogoj, predviden v 191. členu ZPP. ZPP glede privolitve ne določa, ali se ta od novega (potencialnega) toženca zahteva šele od vročitve tožbe prvotnemu tožencu ali celo še preden je tožba vročena prvotnemu tožencu. Vendar je glede na namensko razlago citirane določbe, ki skuša zaradi navzkrižja interesov tožeče in tožene stranke pri razširitvi tožbe (kot v obravnavani zadevi, ki predstavlja primer naknadnega sosporništva na pasivni strani), s postopkovnimi pravili položaj obeh strank uravnotežiti, potrebno upoštevati mogoče materialnopravne posledice tožbe. Te praviloma nastanejo že z vložitvijo tožbe (in ne šele z vročitvijo) in lahko procesni položaj nove tožene stranke poslabšajo.

Izrek

I.

Zadevi Višjega sodišča v Celju Cp 94/2025 in I Cp 95/2025 se združita v skupno obravnavo tako, da se v nadaljevanju vodita pod opr. št. Cp 94/2025.

II.

1.Pritožbama se ugodi ter se izpodbijana delna zamudna sodba in izpodbijani sklep o stroških razveljavita in se zadevi vrneta v novo odločanje.

2.Odločitev o stroških se pridrži do končne odločitve.

Obrazložitev

K izreku pod točko I odločitve:

1.Pred Višjim sodiščem v Celju sta v zvezi z obravnavanjem pritožb tožeče stranke po pooblaščencu zoper odločitvi Okrožnega sodišča v Celju P 212/2024 vodeni dve pritožbeni zadevi. V zadevi Cp 94/2025 se obravnava pritožba zoper delno zamudno sodbo z dne 9. 12. 2024, medtem ko se v zadevi I Cp 95/2025 obravnava pritožba zoper sklep o stroških, o katerih je prvostopno sodišče odločilo po izdaji delne zamudne sodbe. Zaradi pospešitve obravnavanja in ekonomičnosti postopka je pritožbeno sodišče obe zadevi združilo v skupno obravnavo (300. in 349. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP), sedaj vodeno kot zadeva pod opr. št. Cp 94/2025.

K izreku pod točko II odločitve:

2.Sodišče prve stopnje je 9. decembra 2024 izdalo delno zamudno sodbo zoper drugotoženega, na katerega je tožeča stranka razširila tožbo, in ki po pozivu sodišča ni odgovoril na (razširjeno) tožbo, s katero je tožeča stranka od toženk zahtevala solidarno plačilo odškodnine zaradi škodnega dogodka dne 16. 8. 2021. Štelo je, da so podani pogoji po prvem odstavku 318. člena v zvezi s členom 314 ZPP in drugotoženemu naložilo v plačilo znesek 24.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2022 dalje. Po izdani delni zamudni sodbi je s sklepom z dne 13. januarja 2025, sklicujoč se na sedmi odstavek člena 163 ZPP, odločilo še o stroških postopka, ki jih tožeča stranka v tožbi ni določno opredelila, in sicer je drugotoženemu v plačilo naložilo plačilo 485,32 EUR stroškov tožnika, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje.

3.V pritožbi zoper sodbo pritožnik slednjo izpodbija v celoti; uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano delno zamudno sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje, oz. podredno, da jo spremeni in tožbeni zahtevek (delno) zavrne, vse s stroškovno posledico.

Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določil členov 318 v povezavi s 191 in 192 ZPP. Tožeča stranka je dne 14. 8. 2024 vložila razširitev tožbe (ne nove tožbe) na drugotoženega kot tožnikovega delodajalca, po tem, ko je dne 9. 8. 2024 vložila tožbo le proti prvotoženki kot odgovornostni zavarovalnici, kar predstavlja subjektivno spremembo tožbe na pasivni strani, in za kar bi bila potrebna privolitev novega toženca - drugotoženega. Privolitve ni bilo, niti sodišče drugotoženega ni pozvalo, ali privoli v spremembo/razširitev tožbe. Zato pogojev za izdajo delne zamudne sodbe zoper drugotoženega ni. Šele, če bi drugotoženi privolil, da se tožba razširi nanj, bi mu moralo sodišče dati rok za odgovor na tožbo (oz. na razširitev tožbe), ne pa da mu je v nasprotju z omenjenim členom le vročalo tožbo, skupaj z razširitvijo, direktno v odgovor. Posledično je šteti, da tožba v odgovor (kršitev 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP) ni bila vročena pravilno oz. so bistveno kršena določila ZPP (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP v povezavi s 2. odstavkom 191. člena ZPP). Sodišče za spremenjeno (razširjeno) tožbo tudi ni bilo stvarno pristojno, ker je v trenutku, ko je bila tožba razširjena na drugotoženega, postalo za zadevo stvarno pristojno delovno sodišče - če je delodajalec tožen skupaj z odgovornostno zavarovalnico, je zanju stvarno pristojno delovno sodišče po 2. odstavku 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1). Zato je sodišče z izdajo delne zamudne sodbe kršilo tudi 192. člen ZPP (v povezavi z 2. točko prvega odstavka 318. člena ZPP), ker zaradi stvarne nepristojnosti po razširjeni tožbi ni bilo pogojev, da bi sodišče izdalo delno zamudno sodbo proti drugotoženemu.

Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo, ko je po višini v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Prisojena odškodnina iz naslova nepremoženjske škode (24.000,00 EUR) je pretirana in v nasprotju z aktualno sodno prakso v podobnih primerih (VS RS II Ips 771/2007 z dne 15. 3. 2006, II Ips 934/2007 z dne 19. 12. 2005).

4.Sklep o stroških drugotoženi prav tako izpodbija v celoti in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, oz. podredno, da ga spremeni in tožniku prisodi bistveno nižje pravdne stroške.

5.Ker ni bilo pogojev za izdajo delne zamudne sodbe, zoper katero se je drugotoženi pritožil, je tudi izpodbijani sklep o stroških napačen in nezakonit oz. vsaj preuranjen, saj je vezan na izpodbijano sodbo. O stroških postopka bi sodišče moralo odločati šele na koncu, po izvedbi obravnave in izdaji končne sodbe, v najslabšem primeru pa so stroški odmerjeni napačno, ker bi sodišče moralo v pretežni meri zahtevek zavrniti in bi stroški tožeče stranke morali biti priznani v bistveno nižjem znesku.

5.Odgovor na pritožbo zoper izpodbijano sodbo ni bil vložen.

6.Pritožbi sta utemeljeni.

7.Pritožba utemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka zaradi pred izdajo izpodbijane delne zamudne sodbe nepridobljene privolitve drugotoženca v razširjeno tožbo. Procesna zakonodaja omogoča, da se tožba s prvotne tožene stranke razširi še na novega toženca, vendar pod dodatno izpolnjeno predpostavko,

da se (novi) toženec s tem strinja, kar predstavlja nadaljnji pogoj, predviden v 191. členu ZPP.

ZPP glede privolitve ne določa, ali se ta od novega (potencialnega) toženca zahteva šele od vročitve tožbe prvotnemu tožencu ali celo še preden je tožba vročena prvotnemu tožencu. Vendar je glede na namensko razlago citirane določbe, ki skuša zaradi navzkrižja interesov tožeče in tožene stranke pri razširitvi tožbe (kot v obravnavani zadevi, ki predstavlja primer naknadnega sosporništva na pasivni strani), s postopkovnimi pravili položaj obeh strank uravnotežiti, potrebno upoštevati mogoče materialnopravne posledice tožbe. Te praviloma nastanejo že z vložitvijo tožbe (in ne šele z vročitvijo) in lahko procesni položaj nove tožene stranke poslabšajo - v skladu s tretjim odstavkom 191. člena ZPP mora namreč tisti, na kogar se tožba razširi, prevzeti pravdo v stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. Določba ustvarja fikcijo, da se je pravda zoper novega toženca začela že takrat, ko je bila vložena tožba zoper prvotnega toženca,

zaradi česar je vse od tega trenutka dalje potrebna tudi privolitev slednjega (to je novega toženca po razširjeni tožbi), da se tožba razširi tudi nanj.

Določba ustvarja fikcijo, da se je pravda zoper novega toženca začela že takrat, ko je bila vložena tožba zoper prvotnega toženca,

zaradi česar je vse od tega trenutka dalje potrebna tudi privolitev slednjega (to je novega toženca po razširjeni tožbi), da se tožba razširi tudi nanj.

8.Ni pa pritrditi pritožbi v delu glede zatrjevane postopkovne kršitve zaradi stvarne nepristojnosti okrožnega sodišča; o pristojnosti sodišče namreč presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, kot to določa člen 17 ZPP. Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane ob vložitvi tožbe pristojno sodišče pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče (tretji odstavek 17. člena ZPP). Tožba je bila vložena najprej zoper Zavarovalnico Sava d. d., glede katere pa pritožba niti ne zatrjuje stvarne nepristojnosti (ob vložitvi tožbe). Uveljavljana postopkovna graja zaradi kršitve prisilnih predpisov iz 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP v povezavi z neobstojem pogojev za izdajo zamudne sodbe v zvezi s kršitvijo iz 192. člena ZPP, na kar se pritožnik sklicuje, vendar neutemeljeno, tudi ni podana, ob tem, ko glede na trditve in postavljeni zahtevek na solidarno plačilo ne gre za eventuelno sosporništvo, temveč za materialno. Presoja napačne uporabe materialnega prava glede višine prisojene odškodnine ni predmet vsebinske obrazložitve tega sklepa in pritožbeno sodišče na očitek ne odgovarja, glede na to, da je bilo potrebno pritožbi zoper delno zamudno sodbo ugoditi že iz razloga pod točko 7 ugotovljene in obrazložene relativne bistvene kršitve določb postopka. Na pravilnost in zakonitost odločitve o izdani delni zamudni sodbi zoper drugotoženca, ki temelji na izpolnjevanju pogojev po prvem odstavku 318. člena ZPP, ne da bi ga sodišče pred tem na podlagi člena 191 ZPP pozvalo na privolitev, je vplivala nepravilna presoja sodišča, da ni potrebna privolitev novega toženca, da se dopusti razširitev prvotne tožbe, vložene le zoper toženo stranko Zavarovalnico Sava d. d., tudi nanj. Zato je podana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP in je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo glede na naravo kršitve razveljaviti v celoti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Takšne kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo namreč ni moglo odpraviti samo, poleg tega pa glede na čas vložene tožbe (9. 8. 2024) s sprejeto odločitvijo pritožbenega sodišča tudi ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku.

9.V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odpraviti ugotovljeno kršitev in novega (potencialnega) toženca, na katerega je tožnik razširil tožbo, pozvati, da se izjasni, ali v skladu s členom 191 ZPP podaja privolitev, da se dopusti razširitev tožbe tudi nanj. Nadaljnje postopanje sodišča je odvisno od vsebine njegove izjave, pri čemer njegove privolitve sodišče ne more nadomestiti.

10.Ker je stroškovna odločitev iz izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na drugotoženca, odvisna od končnega uspeha strank v pravdi (154. člen ZPP), ugoditev pritožbi zoper delno zamudno sodbo in razveljavitev slednje ter vrnitev zadeve v ponovljeno odločanje narekuje tudi ugoditev pritožbi drugotoženega glede stroškovne odločitve v posebnem sklepu o stroških ter razveljavitev slednjega. Odločitev o tem, da je drugotoženka dolžna povrniti tožniku za 485,32 EUR pravdnih stroškov, je namreč, upoštevaje predhodno obrazložitev, vsaj preuranjena. Tudi o povrnitvi pravdnih stroškov bo moralo sodišče prve stopnje odločiti znova ob odločitvi o glavni stvari. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in sklep v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču (3. točka 365. člena, člena 366 in 354 ZPP).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Ob splošni predpostavki, ki jo predvideva 191. člen ZPP v prvem odstavku - v konkretnem primeru gre za materialno sosporništvo obeh toženk, glede na zahtevano solidarno plačilo, s čimer je zadoščeno pogoju iz 1. točke citirane določbe.

2Ta v drugem odstavku (med drugim) določa, da se lahko do konca glavne obravnave ob pogojih iz prvega odstavka tožba razširi na novega toženca, če v to privoli.

3Primerjaj Pravdni postopek: zakon s komentarjem / dr. Lojze Ude...(et al.), 2. knjiga; GV Založba, 2005 - 2006, str. 242.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 17, 191, 192, 318

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.