Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 2,048.826,00 SIT in povrniti pravdne stroške v znesku 310.868,00 SIT, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo v odločitvi o stroških spremenilo tako, da je toženec dolžan tožniku plačati še nadaljnjih 4.065,60 SIT pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi; sicer pa pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper zavrnilni del te sodbe je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da mu poleg že prisojene odškodnine prisodi še nadaljnjo odškodnino v višini 2,550.000,00 SIT s pripadajočimi obrestmi. Meni, da sta sodišči prve in druge stopnje sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno ocenjevali in mu prisodili bistveno prenizko odškodnino iz vseh uveljavljanih naslovov, ki je nesorazmerna z dosedanjo sodno prakso za podobne poškodbe. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem sta vse premalo vrednotili dejstvo, da je tožnik utrpel hudo telesno poškodbo, katere zdravljenje je bilo zelo dolgotrajno. Prav tako bi sodišči morali mnogo bolj vrednotiti intenzivnost in trajanje tožnikovih telesnih bolečin, pri čemer revident zlasti opozarja na bolečine, ki jih bo trpel v bodoče. Tudi vseh neugodnosti, ki jih je moral prestati v času zdravljenja, sodišči nižjih stopenj nista ustrezno ocenili in ovrednotili. Po presoji revidenta pravilna uporaba materialnega prava narekuje prisojo celotne zahtevane odškodnine za to obliko škode. Občutno prenizko sta sodišči prve in druge stopnje odmerili tudi odškodnino za prestani primarni in sekundarni strah; tožnik se je ob škodnem dogodku zelo ustrašil, za končni izid zdravljenja pa ga je upravičeno skrbelo najmanj deset mesecev. Prav tako je bistveno prenizka na nižjih stopnjah sojenja odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik je namreč zaradi posledic obravnavane nezgode postal invalid III. kategorije; ne zmore več opravljati dela vzdrževalca in je primoran opravljati delo vratarja. Poleg tega je tožnik bistveno manj zmožen za vsa domača opravila oziroma za vsa dela na kmetiji, ki jih je nedvomno rad opravljal. Prikrajšan je tudi za športno rekreativno udejstvovanje; zlasti trpi, ker ne more več igrati nogometa. Prav tako sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti. Tožnik je bil ob nezgodi, po kateri mu je ostalo več brazgotin, star šele osemindvajset let. 4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik izpodbija odločitev o višini denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode s ponovnim poudarjanjem okoliščin in dejstev, ki naj bi ga po njegovem mnenju upravičevali do odškodnin v celotnih zahtevanih zneskih. Kot je bilo v številnih revizijskih odločbah z odškodninskopravnega področja že poudarjeno, je tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava jalov, čim se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno (načelo individualizacije odškodnine). Bistveno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki pove, kako določena družba kot celota v določenem času in prostoru vrednoti dobrino določene vrste. To terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic (tudi) v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, kar je pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo v konkretni zadevi pravilno upoštevano; potrjuje namreč primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo v okvir ostalih prisojenih odškodnin za takšno škodo(1). Nasprotno revizijsko stališče je neutemeljeno.

7. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo revizijo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.

Op. št. (1): Glej na primer odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 611/2004 in II Ips 631/2004.