Jedro

Glede na zakonske določbe ima oškodovanec v kazenskem postopku različne vloge, glede na njegov različen procesni položaj pa se razlikujejo tudi pravice, ki mu gredo v tem postopku. Po presoji sodišča nobene od teh pravic ne more nadomestiti državni tožilec, toliko bolj, ker ima v skladu z določbami 60. in 61. člena ZKP določene pravice in dolžnosti, na katere se navezujejo tudi oškodovančeve pravice. Takšne pravice oškodovanca, tudi v povezavi z dejanskimi okoliščinami konkretnega dejanskega stanja, utemeljujejo tožbene navedbe, da tožena stranka presoje objektivnega pogoja za določitev BPP ni izvedla v skladu z navedenimi zakonskimi določbami.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1908/2017 z dne 27. 11. 2017, se odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 285,00 EUR, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. in mu dodelila redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem Šmarje pri Jelšah I K 21841/2017, v obliki sestave in vložitve premoženjskopravnega zahtevka, od 15. 11. 2017 dalje. V presežku je vlogo za dodelitev BPP, v obliki zastopanja po odvetniku, zavrnila kot neutemeljeno. Za izvajanje BPP je določila odvetnico B.B. 2. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da prosilec v skladu z določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Po vpogledu v elektronski vpisnik Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, I K 21841/2017, pa je tožena stranka ugotovila, da se obdolženemu C.C. v konkretni zadevi očita storitev kaznivega dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 223. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Prosilec je v položaju oškodovanca in priče. Prosilec je bil kot priča na glavni obravnavi že zaslišan, ima pa kot oškodovanec pravico, da na glavni obravnavi predlaga dokaze, postavlja vprašanja in daje pripombe z namenom, da se ugotovi kaznivo dejanje, vendar na njegovi strani nastopa državni tožilec, ki je pravni strokovnjak, njegova temeljna dolžnost pa je preganjanje storilcev kaznivih dejanj, zato v večini zagotavlja varstvo pravic prosilca kot oškodovanca.

3. Po oceni tožene stranke je za prosilca kot oškodovanca, ki je v posledici kaznivega dejanja utrpel škodo, bistveno, da v kazenskem postopku priglasi svoj premoženjskopravni zahtevek, ker je to procesno dejanje izključno v njegovi sferi, s tem pa bodo varovane tudi tiste pravice prosilca, za katere državni tožilec nima pristojnosti. Glede na te ugotovitve je tožena stranka ugotovila, da prosilec izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, v delu, ki izhaja iz izreka odločbe.

4. Tožnik odločitvi nasprotuje in pojasnjuje, da je bil premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku priglašen že 14. 9. 2017, še pred datumom vložitve BPP, zato nima pravnega interesa, da se mu BPP odobri v tem obsegu. Navaja, da je tožena stranka v zavrnilnem delu prošnje, v delu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, zavzela stališče, da je državni tožilec pooblaščenec oškodovanca v kazenskem postopku, kar pa je pravno zmotno in nedopustno. Pojasnjuje vlogo oškodovanca, na podlagi drugega odstavka 59. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in navaja, da je v skladu s prvim odstavkom 61. člena ZKP oškodovanec v primeru, če državni tožilec odstopi od pregona, upravičen le-tega nadaljevati sam, če se to zgodi na glavni obravnavi, pa mora izjavo o tem podati takoj. Državni tožilec in oškodovanec sta torej dve samostojni stranki, njuna vloga je različna in zato mora imeti oškodovanec, zaradi varovanja pravnih koristi in pravic, pooblaščenca. Odločitev tožene stranke, da oškodovanec v kazenskem postopku pooblaščenca ne rabi, je v nasprotju z določili ZKP. Tudi sicer gre v konkretnem primeru za kompleksnejšo zadevo, saj je bil tudi oškodovanec v postopku oglobljen za dva prekrška, medtem, ko se obdolženemu očita storitev kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. V postopku je angažiran izvedenec cestnoprometne stroke, ki bo poskusil pojasniti ali med dejanjem obdolženca in škodljivo posledico v obziru protipravnega ravnanja oškodovanca obstaja vzročna zveza ali ne. Oškodovanec, udeleženec prometne nesreče, bo na izvedensko mnenje lahko podajal pripombe in izjave, kar bo doprineslo k ugotovitvi popolnega dejanskega stanja, česar državni tožilec, ki ni bil priča dogodka, ne more storiti in lahko izvedensko mnenje oceni le s pravnega vidika. V kolikor tožniku ne bi bila odobrena BPP v navedenem obsegu, bi mu sodišče odreklo pravico konstruktivnega sodelovanja v nadaljnjem sodnem postopku, kar je v nasprotju z določili ZKP. Glede na navedeno tožnik zatrjuje, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji po 24. členu ZBPP in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožniku odobri redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje na Okrajmem sodišču v Šmarju pri Jelšah od 15. 11. 2017 dalje in za izvajalko BPP določi B.B. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, sporna pa je odločitev tožene stranke, ki je tožniku dodelila BPP v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, I K 21841/2017, v obliki sestave in vložitve premoženjskopravnega zahtevka.

8. V skladu z določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

9. Tožnik v tožbi navaja, da je premoženjskopravni zahtevek v zadevi I K 21841/2017 priglasil 14. 9. 2017, torej pred dnem vložitve prošnje za dodelitev BPP, ki jo je vložil 15. 11. 2017. Navedeno pomeni, da je tožena stranka, zato ker navedenega podatka, to je vložitve premoženjskopravnega zahtevka ni preverila (bodisi v elektronskem vpisniku, bodisi pri tožniku), nepravilno uporabila določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP. Gre za povsem jasno zakonsko določbo, ki dodelitev BPP omejuje na stroške nastale po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP in se le ta za že opravljeno dejanje, na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP, ne more dodeliti, toliko bolj v konkretnem primeru, ko je tožnik kot obliko zaprošene BPP navedel (samo) pravno zastopanje in svetovanje pred sodiščem prve stopnje ter oprostitev plačila stroškov postopka.

10. V nadaljevanju pa sodišče, v zvezi z zaprošeno obliko BPP, ter razlogi s katerimi je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo v tem delu, pojasnjuje, da je vloga oškodovanca v kazenskem postopku (kot je postopek I K 21841/2017), opredeljena v V. poglavju ZKP (Oškodovanec in zasebni tožilec). Glede na zakonske določbe ima oškodovanec v kazenskem postopku različne vloge, glede na njegov različen procesni položaj, pa se razlikujejo tudi pravice, ki mu gredo v tem postopku. Po presoji sodišča nobene od teh pravic ne more nadomestiti državni tožilec, toliko bolj, ker ima v skladu z določbami 60. in 61. člena ZKP določene pravice in dolžnosti, na katere se navezujejo tudi oškodovančeve pravice. Takšne pravice oškodovanca, tudi v povezavi z dejanskimi okoliščinami konkretnega dejanskega stanja, po presoji sodišča utemeljujejo tožbene navedbe, da tožena stranka presoje objektivnega pogoja za določitev BPP ni izvedla v skladu z navedenimi zakonskimi določbami.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora tožena stranka ugotovljeno kršitev odpraviti in presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP izvesti v skladu z določbami ZKP in podatki konkretnega primera.

K II. točki izreka:

12. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

13. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).