Jedro

Splošne določbe v zvezi s podelitvijo koncesije gospodarske javne službe vsebuje Zakon o gospodarskih javnih službah - ZGJS, s področno zakonodajo pa so posamezne gospodarske javne službe še podrobneje urejene. Neposredna uporaba pravil Zakona o javnih naročilih (ZJU-1) se v postopku oddaje koncesij nanaša na javno objavo in vsebino objave javnega razpisa, ostale določbe ZJU-1 pa se v postopkih podelitve koncesij uporabljajo le smiselno.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Prizadeta stranka sama trpi svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

K I. točki izreka:

1. Sodišče prve stopnje je po združitvi zadev U 156/2003 in U 158/2003 (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbi tožečih strank (2. in 3. točka izreka sodbe in sklepa) proti odločbi tožene stranke z dne 30. 6. 2003. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbi tožečih strank zoper odločbo upravnega organa Občine ... z dne 16. 5. 2003, s katero je prvostopni organ za koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe – urejanje pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti na pokopališčih ... izbrala ponudnika A.A. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu).

2. Sodišče prve stopnje povzema ugotovitve komisije za pripravo razpisa in izvedbo izbire koncesionarja pri organu prve stopnje in nima pomislekov o odločitvi upravnega organa glede izbire koncesionarja. Izbrani koncesionar je dosegel najvišje število točk, predvidenih z Merili za oceno ponudb na javnem razpisu za izbiro izvajalca koncesije (Ur. l. RS, št. 29/03 z dne 21. 3. 2003). Postopek razpisa in izbire je bil po presoji sodišča voden v skladu z vnaprej pripravljenimi merili in na podlagi veljavne zakonodaje, vsi ponudniki pa so bili obravnavani na način, ki je v veljavi za izbiro koncesionarja. Sodišče prve stopnje je tudi obrazloženo zavrnilo tožbene ugovore obeh tožečih strank.

3. Prvotožeča stranka v reviziji (prej pritožbi) predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Izbrani ponudnik je bil favoriziran, kar kaže že sistem ponudbe, ki največ točk podeljuje ceni najemnine za grobove (50%) in pokopališkim storitvam (30%), kar je v neskladju s podobnimi razpisi. Kršena so bila načela transparentnosti, javnosti, gospodarnosti in enakopravnosti. V tem smislu ni bilo upoštevano določilo 41. člena Zakona o javnih naročilih. Izbrani ponudnik zaposluje delavce na črno, česar sodišče ni upoštevalo. Sodišče pa tudi ni izvajalo nobenih dokazov in tudi ni opravilo glavne obravnave.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) je po odvetniku vložila prizadeta stranka. Predlaga zavrnitev revizije in priglaša stroške odgovora na revizijo. Navedbe v reviziji so enake kot tožbene navedbe in nimajo nobene osnove, še zlasti ne navedbe o že pobrani najemnini za grobove za leto 2003. 5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki v prvem odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku istega člena pa, kdaj se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe in kdaj kot revizije po ZUS-1. Ker vložena pritožba tožeče stranke ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po ZUS-1, jo Vrhovno sodišče obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo, prvostopna sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je potekal tudi sodni preizkus te revizije.

8. Smiselno uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Pri presoji zakonitosti dokončne odločbe o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti je sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že tožena stranka, uporabilo določbe Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč - ZPPDUP (Ur. l. SRS, št. 34/84 in 26/90 ter Ur. l. RS, št. 66/00 ter 110/02), določbe Zakona o gospodarskih javnih službah – ZGJS (Ur. l. RS, št. 32/93 in 30/98) ter določbe Odloka občinskega sveta Občine ... o načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti – Odlok, torej pravilno materialno pravo, določbe navedenih predpisov pa je sodišče prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča tudi pravilno uporabilo. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, splošne določbe v zvezi s podelitvijo koncesije gospodarske javne službe vsebuje ZGJS, s področno zakonodajo, v obravnavanem primeru ZPPDUP in Odlok, pa so posamezne gospodarske javne službe še podrobneje urejene. Neposredna uporaba pravil Zakona o javnih naročilih (ZJU-1) se v postopku oddaje koncesij nanaša na javno objavo in vsebino objave javnega razpisa, ostale določbe ZJU-1 pa se v postopkih podelitve koncesij uporabljajo le smiselno. Občina ... je kot koncedent pogoje za podelitev koncesije za opravljanje javne gospodarske službe objavila javno, v javnem razpisu pa je navedla tudi pogoje, ki so jih morali izpolnjevati ponudniki. Revidentka je bila udeleženec postopka izbire koncesionarja, kjer pa s svojo ponudbo ni uspela. Neuspeh pri kandidiranju pa ni posledica očitanih kršitev transparentnosti, javnosti, gospodarnosti in enakopravnosti, pač pa ugodnejše ponudbe izbranega ponudnika, katerega pravilnosti točkovanja ponudb je preverilo tudi sodišče prve stopnje. Revizijsko sodišče pa revizijskih navedb v zvezi s presojo dejanskega stanja ni presojalo, saj revizije ni mogoče vložiti iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

9. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni podan revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 se opustitev oprave glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje šteje za bistveno kršitev določb postopka, vendar le tedaj, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, pa je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Takšna kršitev pravil ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ni podana, do enakega sklepa pa pripelje tudi uporaba četrtega odstavka 72. člena ZUS v zvezi z drugim odstavkom 50. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Glede na to, da je v obravnavanem primeru ključna le presoja pravilne uporabe materialnega prava in presoja izpolnjevanja pogojev za pridobitev koncesije, izvedba glavne obravnave ne bi v ničemer spremenila relevantnega dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku.

10. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

11. Odločitev o stroških prizadete stranke temelji na določbah prvega odstavka 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1.