Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V kolikor otrok živi v drugi državi (bivši jugoslovanski republiki), to ne pomeni, da gre za spremenjene razmere (nižji stroški preživljanja), ampak je treba te razmere ugotoviti in v zvezi s tem stroške preživljanja in potrebe otroka ter premoženjske zmožnosti preživninskih zavezancev. Sprememba valutnega razmerja ne predstavlja spremenjene okoliščine.
Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (točka 1 izreka) sodba razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje znižalo preživnino, ki jo mora plačevati tožnik za mld. sina M. z 13.327,80 SIT od 1.9.1992 do 30.11.1993 na 2.347,50 SIT mesečno, od 1.12.1993 pa na 2.700,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.
Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zakonita zastopnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek v celoti, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi zakonita zastopnica obširno opisuje razloge zakaj je sin pri njeni sestri v Beogradu ter da ga bo po končanem šolskem letu spet vzela nazaj Ljubljano. Nadalje navaja, da so življenjske razmere v Srbiji zelo težke, še zlasti glede preskrbe s hrano in pogonskim gorivom. Sestra se je prisiljena voziti po hrano na podeželje in mora za to trošiti devize. Za razvoj otroka je potrebno mnogo več kot hrana. Otrok odrašča ter potrebuje obleko in obutev ter športno in izobraževalno dodatno dejavnost. V mesecu septembru je dala sestri 700 DEM za delno kritje stroškov za nazaj in nabavo šolskih potrebščin. Sicer pa redno pošilja denar - tako preživnino kot svoja sredstva. Od kar je invalidsko upokojena živi na robu preživetja. Ima tudi večje telefonske stroške zaradi pogovorov s sinom. Glede izjave na sodišču v zvezi s stroški preživljanja je prišlo do nesporazuma. Bila je zmedena in zato je bil njen odgovor nesprejemljiv in nelogičen. Znesek preživnine, ki ga je tožnik dolžan plačevati, je sprejemljiv glede na tožnikove potrebe in stroške preživljanja otroka.
Tožnik je na pritožbo tožene stanke odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l.SRS št. 15/76-14/89 - v nadaljnjem besedilu ZZZDR) določa v 79. členu, da sme vsak izmed staršev oziroma otrok zahtevati naj se ugotovljena višina prispevka prilagodi spremenjenim razmeram, kar pomeni, da je mogoče spremeniti že enkrat izdano sodbo ali odločbo o preživnini ob pogoju, da so se spremenile razmere. Takšno določbo vsebuje tudi peti odstavek 132. člena istega zakona, kjer je še natančneje opredeljeno, da so pogoj za spremembo preživnine spremenjene okoliščine. Pravilno sodišče prve stopnje zaključuje, da tožnik ne more zahtevati znižanja preživnine zaradi sprememb vrednosti valute, da so neutemeljene trditve, da zakonita zastopnica zasluži toliko kot on, ter da ima dodatne dohodke. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev, s katero je skoraj v celoti ugodilo zahtevku, na izpoved zakonite zastopnice, da je za otrokovo preživljanje potrebno 50 DEM (l.št. 37), pri čemer ni razčistilo z dodatnim zaslišanjem zakonite zastopnice ali so pri tem mišljeni samo izdatki za hrano ali tudi za oblačila ter za šolo, skratka vsi stroški za preživljanje mld.
tožnika ter ali toliko plačuje svoji sestri samo zakonita zastopnica mld. tožnika. Obstaja pa tudi sicer nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe, ko sodišče prve stopnje navaja, da so v kraju kjer živi mld.
toženec (Beograd) visoke cene življenjskih potrebščin, po drugi strani pa ugotavlja, da za otrokovo preživljanje zadostuje 50 DEM. Če živi mld. otrok v družini z nadpovprečnimi osebnimi dohodki to ne more vplivati na višino preživnine, saj sestra zakonite zastopnice ni dolžna preživljati mld. toženca, temveč le tožnik in zakonita zastopnica v skladu s svojimi možnostmi in otrokovimi potrebami. Ob izpovedi zakonite zastopnice, da je ob obiskih mld. sina sestri izročila enkrat 700 DEM, drugič pa 200 DEM, ter otroku tudi kupila različna oblačila, se pokaže, da nikakor ne znašajo stroški preživljanja mld. toženca 50 DEM, temveč to kaže na to, da je sama zakonita zastopnica imela veliko več izdatkov za preživljanje mld.
toženca, kot ugotavlja sodišče prve stopnje. Poleg tega je potrebno upoštevati še visoke stroške za potovanje za obisk mld. toženca.
Glede na navedeno je bilo utemeljeni pritožbi zakonite zastopnice ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (čl. 370 ZPP). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene pomanjkljivosti ter z dodatnim zaslišanjem zakonite zastopnice ugotoviti ponovno koliko dejansko znašajo stroški preživljanja mld. toženca mesečno ter koliko od tega prispeva sama v denarju in obleki ter koliko ima stroškov z obiski mld. toženca. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi.