Jedro

Sodišče prve stopnje spremembe tožbe pravilno ni dopustilo, saj je toženka spremembi nasprotovala, sodišče pa utemeljeno ni ugotovilo razlogov, zaradi katerih bi bila dopustitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Ugotovitvi, da je sprememba tožbe nepopolna (ne vsebuje vseh dejstev in dokazov v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP) in bi bilo treba tožnico najprej pozvati k popravi, pritožba nasprotuje le s pavšalno navedbo, da naj bi bilo vse to priloženo v dokumentaciji. Neuspešna je tudi pritožbena navedba o brezpredmetnem sklicevanju izpodbijanega sklepa na načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), saj je sodišče prve stopnje z vidika spremenjene višine tožbe utemeljeno opozorilo, da le-ta vpliva na stroškovni vidik spora (tj. na izrazito višje stroške strank).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ne dovoli spremembe tožbe z dne 13. 6. 2022 v točki 5 tožbenega zahtevka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica. Prvostopenjski sodnici očita pristranskost in predlaga njeno izločitev. Očita ji, da je namenoma uporabila 185. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji), ker je samoumevno, da bo toženka nasprotovala spremembi tožbe. Lahko bi uporabila 186. člen ZPP, kjer takšna privolitev ni potrebna. Šele po vložitvi tožbe se je namreč ugotovilo, da je toženka kršila vse, kar se ji očita v spremenjeni tožbi. Zaradi malomarnosti in nestrokovnosti odvetnice, ki je do sedaj zastopala tožnico, je šel postopek v napačno smer, saj ni prepoznala vseh kršitev toženke. Glede na to je bilo treba ugotoviti vsa dejstva in pošteno ovrednotiti škodo, ki jo je toženka povzročila tožnici s kaznivimi dejanji. V sklepu ni pojasnjena oziroma je nerazumljiva trditev, da se sprememba tožbe dopusti, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Ne drži, da je tožba nepopolna, saj so vsa dejstva in dokazi predloženi v dokumentaciji. Tožnica je odškodninski zahtevek le spremenila iz 3.500,00 EUR na 1.000.000,00 EUR, sodišče pa išče razloge, da ne dovoli spremembe tožbe. Razlog ekonomičnosti postopka ne sme iti v škodo oškodovancu.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje njenim navedbam in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so naštete v navedeni določbi in katerih ni ugotovilo, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP). Pritožba zmotno navaja, da nič od navedenega ni bilo podano, ker naj bi tožnica le spremenila tožbeni zahtevek s 3.500,00 EUR na 1 MIO EUR. Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazloženo, je prvotno vtoževala 3.500,00 EUR odškodnine zaradi diskriminacije, ki naj bi bila podana zaradi zahteve toženke za testiranje na covid-19 in s tem povezano škodo. V spremembi tožbe ne zahteva (višje) odškodnine le zaradi te diskriminacije, temveč zahtevani 1 MIO EUR utemeljuje s številnimi drugimi nedopustnimi ravnanji toženke (prisila v nošenje maske brez zakonske podlage, s čimer je tožnico spravila v suženjski položaj, ogrozila zdravje in življenje, posegla v dostojanstvo; siljenje v cepljenje, v medicinski poskus; poskus uboja iz malomarnosti oziroma napeljevanje k samomoru …). Pravilna je prvostopenjska presoja, da je tožnica s tem povečala obstoječi zahtevek in tudi spremenila njegovo istovetnost v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP.

7. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožnica spremenila tožbo po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo. Glede na to je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na določbo prvega odstavka 185. člena ZPP, ki zahteva, da je tedaj, ko je tožba vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev, sodišče pa jo lahko dovoli tudi, kadar se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Neutemeljen je pritožbeni očitek o nerazumljivosti zapisa v izpodbijanem sklepu o dovolitvi spremembe tožbe v primeru, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama, saj gre za povzemanje zakonske določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev o spremembi tožbe.

8. Napačno je pritožbeno zavzemanje za uporabo 186. člena ZPP, po katerem privolitev tožene stranke za spremembo tožbe ni potrebna. Gre za t. i. privilegirano spremembo tožbe, ki je mogoča le v dveh primerih. Prvi se nanaša na uveljavljanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ki ga tožnica ni postavila. Drugi se nanaša na to, da tožeča stranka zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. Tudi obstoj teh okoliščin v obravnavanem sporu ni bil podan, in sicer že zato, ker okoliščine, s katerimi tožnica utemeljuje spremembo tožbe, izvirajo iz obdobja delovnega razmerja s toženko, ki se je zaključilo že pred vložitvijo tožbe. Sklicevanje pritožbe na nestrokovno delo odvetnice, ki naj bi se ugotovilo po vložitvi tožbe in ki naj bi terjalo ponovno pošteno ovrednotenje tožnici nastale škode, ne pomeni okoliščin v smislu 186. člena ZPP.

9. Sodišče prve stopnje spremembe tožbe pravilno ni dopustilo, saj je toženka spremembi nasprotovala, sodišče pa utemeljeno ni ugotovilo razlogov, zaradi katerih bi bila dopustitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Ugotovitvi, da je sprememba tožbe nepopolna (ne vsebuje vseh dejstev in dokazov v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP) in bi bilo treba tožnico najprej pozvati k popravi, pritožba nasprotuje le s pavšalno navedbo, da naj bi bilo vse to priloženo v dokumentaciji. Neuspešna je tudi pritožbena navedba o brezpredmetnem sklicevanju izpodbijanega sklepa na načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), saj je sodišče prve stopnje z vidika spremenjene višine tožbe utemeljeno opozorilo, da le-ta vpliva na stroškovni vidik spora (tj. na izrazito višje stroške strank).

10. V ZPP ni podlage za to, da bi stranka lahko zahtevala od pritožbenega sodišča, naj izloči sodnika sodišča prve stopnje. Odločitev o tožničini zahtevi za izločitev je bila v pristojnosti predsednice sodišča prve stopnje (prvi odstavek 73. člena ZPP), ki je o njej odločila s sklepom z dne 19. 9. 2022. 11. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).