Jedro

ZOKIPOSR določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem njegove uveljavitve prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Prevzem dolga je tako treba upoštevati po uradni dolžnosti in prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti), stališče novega dolžnika, da bi morala upnica za zadostitev pogojem po 24. členu ZIZ predložiti kvalificirano listino, pa ni pravilno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijanem tretjem odstavku II. točke izreka (glede stroškov) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem prvem odstavku II. točke izreka (glede vstopa novega dolžnika) potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Predlog Republike Slovenije za prekinitev postopka se zavrne.

II. V izvršilni postopek vstopi namesto prejšnje dolžnice A. A. nov dolžnik Republika Slovenija.

V ostalem se predlog upnice za vstop novega upnika zavrne.

Republika Slovenija je dolžna v roku 8 dni na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, Službe za brezplačno pravno pomoč, plačati 189,95 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

III. Odločitev o ugovoru po izteku roka dolžnice A. A. se pridrži do pravnomočnosti odločitve glede vstopa novega dolžnika v postopek.“

2. Zoper prvi in tretji odstavek II. točke izreka sklepa se pravočasno pritožuje novi dolžnik Republika Slovenija iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je na predlog upnice 27. 5. 2003 zoper dolžnika B. d.o.o. na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani III Pd 1531/2002 z dne 21. 2. 2003 izdalo sklep o izvršbi zaradi oprave dejanj po 226. členu ZIZ. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 6. 1. 2004. Dne 7. 3. 2006 je bil dolžnik B. d.o.o. izbrisan iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij. S sklepom z dne 24. 5. 2006 je sodišče na upničin predlog postopek nadaljevalo zoper odgovorno družbenico dosedanjega dolžnika A. A., sklep je postal pravnomočen 27. 6. 2006. Postopek je odprt še glede prijave upnice v evidence ter glede plačila prispevkov za obdobje od 22. 2. 2004 do 7. 3. 2006. Upnica je nato 13. 12. 2022 vložila predlog za vstop novega dolžnika Republike Slovenije v postopek na podlagi Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR). Svoj predlog je upnica v bistvenem temeljila na razlogovanju, da tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR predstavlja temelj za nadaljevanje predmetnega postopka zoper Republiko Slovenijo v smislu singularnega pravnega nasledstva na podlagi zakona.

7. Sodišče je predlog vročilo v odgovor novemu dolžniku Republiki Sloveniji, ki v vlogi z dne 16. 3. 2023 materialnopravnim stališčem upnice glede ZOKIPOSR nasprotuje in meni, da tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR ne predvideva avtomatičnega pravnega nasledstva Republike Slovenije za dolg odgovornega družbenika do upnikov, temveč do tega glede na 7. in 8. člen ZOKIPOSR pride šele po ugotovitvi tega dejstva na podlagi sklenjenega sporazuma ali poravnave pri Državnem odvetništvu ali na podlagi sodne odločbe. Po mnenju novega dolžnika tako lahko zgolj takšen dokument, torej sklenjen sporazum ali sodba, predstavlja listino v skladu s 24. členom ZIZ. Novi dolžnik se ob tem sklicuje na odločbo VSC Sklep I Ip 160/2022. 8. Z izpodbijanim prvim odstavkom II. točke izreka sklepa je sodišče prve stopnje sledilo predlogu upnice in sklenilo, da v izvršilni postopek namesto prejšnje dolžnice A. A. vstopi nov dolžnik Republika Slovenija. Višje sodišče tako odločitev in razloge zadnjo sprejema kot materialnopravno pravilne, nasprotnemu pritožbenemu razlogovanju novega dolžnika pa ni mogoče pritrditi.

9. ZOKIPOSR tudi po mnenju višjega sodišča jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem njegove uveljavitve prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga.1 Upniki lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena). Prevzem dolga je tako treba upoštevati po uradni dolžnosti2 in prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti), stališče novega dolžnika, da bi morala upnica za zadostitev pogojem po 24. členu ZIZ predložiti kvalificirano listino, pa ni pravilno. 24. člen ZIZ namreč dopušča izkaz prehoda terjatve tudi „na drug način“, kar je v obravnavanih zadevah na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana. Le na ta način se zagotavlja, da nova ureditev ne pomeni posega v upničino pravico iz 33. člena Ustave RS ter da se ne posega v pravilo prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS.

10. V vlogi z dne 16. 3. 2023 in v obravnavani pritožbi uveljavljana zahteva novega dolžnika Republike Slovenije po predložitvi sporazuma z Državnim odvetništvom oziroma ustrezne sodbe glede na pojasnjeno ni utemeljena. Pravilnosti stališča sodišča prve stopnje, da gre za ex lege singularno pravno nasledstvo, novi dolžnik tudi ni uspel izpodbiti s sklicevanjem na drugačne odločitve Višjega sodišča v Celju I Ip 254/2022, I Ip 160/2022, I Ip 218/2022 in I Ip 226/2022. Sodna praksa v Republiki Sloveniji namreč ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Prav tako pa ob navedenih judikatih celjskega sodišča ni mogoče zaključiti, da bi predstavljali ustaljeno, še manj pa enotno sodno prakso, saj sta Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Ip 314/2022 in Višje sodišče v Ljubljani v zadevi II Ip 342/20223 zavzela nasprotno stališče, pri katerem razpravljajoče sodišče vztraja tudi v konkretnem primeru.

11. Vse ostale pritožbene navedbe novega dolžnika Republike Slovenije (kolikor presegajo presojo vprašanja, ali gre za ex lege singularno pravno nasledstvo ali je za to potrebna predložitev sporazuma ali sodbe) so po vsebini ugovorne navedbe, ki jih bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka moralo obravnavati kot ugovor novega dolžnika po 56.a členu ZIZ, zato se v tej fazi postopka višje sodišče do njih posebej ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Z izpodbijanim tretjim odstavkom II. točke izreka sklepa je sodišče prve stopnje novemu dolžniku Republiki Sloveniji naložilo povrnitev stroškov upnice v zvezi s predlogom za vstop Republike Slovenije v ta postopek. Višje sodišče ugotavlja, da je odločitev v tem delu preuranjena, saj bo končni uspeh upnice s predlogom znan šele po odločitvi o ugovoru novega dolžnika in bo šele takrat mogoče presojati potrebnost teh stroškov v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.

13. Po pojasnjenem je višje sodišče pritožbi novega dolžnika Republike Slovenije delno ugodilo in sklep v izpodbijanem tretjem odstavku II. točke izreka (glede stroškov) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem prvem odstavku II. točke izreka (glede vstopa novega dolžnika) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

1 Prim. VSM Sklep I Ip 314/2022 z dne 17. 8. 2022. 2 Prim. VSL Sklep II Ip 342/2022 z dne 23. 3. 2022. 3 Pa tudi v zadevah I Ip 157/2023 in I Ip 700/2022, ki v bazi sodne prakse (še) nista objavljeni.