Jedro

Ker preoblikovanje učinkuje šele z vpisom v sodni register, v konkretnem primeru pa je bil sklep o preoblikovanju sprejet pod odložnim pogojem potrditve prisilne poravnave in torej bi začel veljati pred vpisom v sodni register, tak način finančne reorganizacije ni pravno dopusten. Sodišče presoja skladnost načrta finančne reorganizacije z določili ZPPSL po sedanjem pravnem stanju dolžnika, torej upoštevajoč v konkretnem primeru, da gre za komanditno družbo. Po stališču sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, pa res ni dopustno, da bi načrt finančne reorganizacije vseboval že spremembo organizacijsko-pravne oblike dolžnika in to preden bi bila le-ta vpisana v sodni register.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom zavrglo in postopek prisilne poravnave ustavilo z obrazložitvijo, da tožnik ni v roku popravil načrta finančne reorganizacije, tako da bi bila ta v skladu z določilom 47.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL).

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1.odst. 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. ZPPSL in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek prisilne poravnave. V pritožbi navaja, da je dolžnik skladno s sklepom naslovnega sodišča z dne 15.11.2005 načrt finančne reorganizacije popravil in dopolnil ter predložil vse listine, ki izkazujejo, da bo dolžnik v okviru predvidene finančne reorganizacije spremenil svojo pravno organizacijsko obliko iz k.d. v d.o.o. ter da bo v spremenjeni organizacijski pravni obliki eden izmed upnikov konvertiral svojo terjatev v poslovni delež. Organizacijska pravna oblika komanditne družbe sistemsko po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) res spada pod osebne družbe, vendar ni čisto osebna družba. To pa tudi ni bistveno, saj ZPPSL ne prepoveduje take reorganizacije, ki bi poleg ostalega privedla do spremembe pravno organizacijske oblike dolžnika. Če pa je sodišče prve stopnje bilo res mnenja, da je predlog dolžnika neskladen z določili 47.čl. ZPPSL, bi moralo dolžniku načrt vrniti v popravo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede vseh bistvenih okolnosti dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, na ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka niti drugih takih kršitev, na katere mora biti pozorno pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ni mogoče pritrditi stališču pritožnika, da je s popravljenim načrtom finančne reorganizacije dolžnik popravil in dopolnil prvotni predlog, tako da je sedaj v skladu z določili 47.čl. ZPPSL. V popravljenem načrtu je, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, konverzija predvidena po preoblikovanju komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. To pomeni, da bi v postopku prisilne poravnave moralo priti do preoblikovanja komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, in to predhodno, preden bi bilo tako preoblikovanje vpisano v sodni register. Ker preoblikovanje učinkuje šele z vpisom v sodni register, v konkretnem primeru pa je bil sklep o preoblikovanju sprejet pod odložnim pogojem potrditve prisilne poravnave in torej bi začel veljati pred vpisom v sodni register, tudi po mnenju pritožbenega sodišča tak način finančne reorganizacije ni pravno dopusten. Sodišče presoja skladnost načrta finančne reorganizacije z določili ZPPSL po sedanjem pravnem stanju dolžnika, torej upoštevajoč v konkretnem primeru, da gre za komanditno družbo. Po stališču sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, pa res ni dopustno, da bi načrt finančne reorganizacije vseboval že spremembo organizacijsko-pravne oblike dolžnika in to preden bi bila le-ta vpisana v sodni register. Neutemeljena pa je tudi pripomba pritožnika, da bi sodišče prve stopnje moralo v primeru, če je štelo, da tak načrt finančne reorganizacije ni v skladu z določili 47.čl. ZPPSL, dolžnika pozvati k popravi. Sodišče prve stopnje je namreč to že napravilo. Že v sklepu z dne 15.11.2005 je namreč dolžnika opozorilo, da je po njegovem mnenju dopustna konverzija terjatve na tak način, kot je dolžnik prvotno predlagal le, kadar gre za kapitalske družbe, kar pa dolžnik ni, saj je osebna družba. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.