Jedro

Negatorna tožba je tožba lastnika ali domnevnega lastnika proti tistemu, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne z odvzemom stvari, s tožbenim zahtevkom pa se zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Z njo se lastnik brani pred vsemi posegi, ki mu onemogočajo ali otežujejo rabo njegove stvari ali ga ovirajo v izvrševanju njegove pravice, pri tem pa si tisti, ki ga vznemirja, na njegovi stvari ne lasti nobene pravice niti ne pretendira, da bi si jo pridobil. S trditvami o postavitvi betonskega zidu in betonske plošče na njegovo nepremičnino in zahtevkom za njuno odstranitev tožnik uveljavlja zaščito svoje lastninske pravice po 92. členu SPZ. S pozidavo se namreč zemljišče lastniku dejansko odvzame, saj na delu zemljišča, na katerem nekdo tretji nekaj zgradi, lastnik praviloma nima posesti. Vrne pa se stvar lastniku v posest z odstranitvijo zgrajene stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka IV izreka) in stroškovnem delu (točki V in VI izreka) potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 559,98 EUR stroškov pritožbenega postopka, stranskemu intervenientu pa 522,60 EUR stroškov pritožbenega postopka, obema v roku petnajstih dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Navedbe tožbe in zahtevki

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) je v tožbi zatrjevala, da si je tožena stranka ob gradnji ceste prilastila del parc. št. 232/35 k. o. ..., katere solastnik je tožnik, ter zemljino na parceli, da je odtujila priključne meteorne cevi, jaške in druge komunalne priključke ter s tem ukinila odvodni jarek, da je porušila stabilnost parc. št. 232/35 k. o. ..., ker se je zaradi nestrokovnega izkopa pričela posedati zemljina in je prišlo do širokih razpok zemljine. S temi posegi je tožena stranka onemogočila normalno rabo nepremičnine parc. št. 232/35 in stanovanjskega objekta, betonski zid in temelj zanj se nahajata na tožnikovi nepremičnini, kar vse predstavlja vznemirjanje lastninske pravice, zato tožnik zahteva odstranitev zidu in temelja ter PVC ograje, vzpostavitev prvotnega stanja in opustitev vseh poseganj v lastninsko pravico na parc. št. 232/35 k. o. ... .

Odločitev prvostopenjskega sodišča

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku. Toženi stranki je prepovedalo vsakršno poseganje v nepremičnino parc. št. 232/35 k. o. ... (v nadaljevanju tudi tožnikova nepremičnina), še posebej je dolžna opustiti gradbena dela, prepovedalo ji je v bodoče vznemirjati tožnikovo lastninsko pravico na navedeni nepremičnini ter naložilo, da odstrani nasuti gramozni pesek za opornim betonskim zidom ter da mora gramozni pesek nadomestiti z ustrezno količino zemlje, ki je potrebna za izravnavo nivoja tožnikove nepremčnine, oziroma zadostitvi kriterija vrnitve nepremičnine v stanje pred izvedbo gradbenih posegov (točke I do III izreka). V IV. točki izreka pa je zavrnilo tožbene zahtevke za odstranitev betonskega zidu dolžine 192 m, višine 1 m in širine 0,25 m, ki je zgrajen na meji med tožnikovo in sosednjimi nepremičninami; za odstranitev betonske plošče, ki se nahaja za robom betonskega zidu na tožnikovi nepremičnini, in sicer po celotni dolžini 192 m; za vzpostavitev delovanja in funkcionalno rabo meteornih kanalov, ki se nahajajo na tožnikovi nepremičnini in so speljani od stanovanjske stavbe do ceste ... do meje s parc. št. 234/6 k. o...., s postavitvijo betonskega jaška na tožnikovi nepremičnini ter položitvijo betonskih cevi v nivoju 1,20 m pod zemljo vzdolž celotnih 192 m tožnikove nepremičnine; za odstranitev varovalne PVC ograje ter lesenih in železnih nosilcev za ograjo vzdolž celotne tožnikove nepremičnine. Tožniku je naložilo v plačilo 1.076,55 EUR stroškov postopka tožene stranke (točka V izreka) in 2.071,08 EUR stroškov postopka stranskega intervenienta (točka VI izreka).

Povzetek pritožbe

3. Zoper točko IV izreka in posledično zoper stroškovno odločitev se pritožuje tožnik, uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.

4. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo, da betonski zid stoji na nepremičninah tožene stranke. Izvedenec je ugotovil, da meja med zemljišči poteka po sredini jarka in istočasno, da betonski zid stoji v jarku, zato bi moral za ugotovitev resničnega dejanskega stanja najprej ugotoviti, kje trenutno poteka trasa jarka in to ustrezno dokumentirati na podlagi ogleda. Ker je sodišče zavrnilo dokazni predlog za izvedbo dokaza s sodnim ogledom na kraju samem, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Izvedenec ne bi smel mnenja opirati zgolj na listinsko dokumentacijo. Na ogledu izvedenec ni napravil bistvenega zaključka, kje v razmerju do sredine jarka je betonski zid dejansko zgrajen. To je ugotovil le na podlagi geodetskega načrta družbe D. d. o. o., ki ga je naročila tožena stranka. Fotografije iz časa gradnje betonskega zidu pa jasno dokazujejo, da sta betonska plošča in zid zgrajena na tožnikovem zemljišču, zato bi moralo sodišče najmanj glede zidu in betonske plošče ugotoviti, da je tožena stranka posegla na tožnikovo zemljišče in bi ji moralo naložiti, da preneha z vznemirjanjem lastninske pravice in odstrani beton, ki ga je vgradila v parc. št. 232/35. Tudi glede položaja melioracijskega jarka in posegov tožene stranke vanj je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je nekritično sledilo izvedencu. Iz fotografij je razvidno, da na parceli tožene stranke jarka ni več, na tožnikovem zemljišču pa je ostal le manjši del zgornje brežine jarka, razlog za to pa je izgradnja betonskega zidu, ki je postavljen preko sredine jarka, torej tudi na tožnikovem zemljišču. Za odvodnjavanje meteornih voda pa je melioracijski jarek še vedno nujno potreben in je tožena stranka s posegi v jarek uničila dotedanji sistem odvodnjavanja ter s tem nedovoljeno posegla v tožnikovo lastninsko pravico. Ker tožena stranka del ni izvajala skladno z gradbenim dovoljenjem in pred izkopom ni namestila zagatnic, se je s tožnikovega zemljišča začela vsipati zemlja proti zemljišču tožene stranke. Zato ne more biti sporno, da je tožena stranka z betoniranjem in postavitvijo betonskega zidu protipravno posegla v zemljišče tožnika in bi moralo sodišče ob pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja ter pravilni uporabi materialnega prava toženi stranki naložiti, da odstrani vgrajene betonske elemente s tožnikovega zemljišča. Sodišče bi moralo ugotoviti ali je tožena stranka posegla v zemljišče preko sredine jarka, saj meja poteka po sredini jarka, ne pa le ali je tožena stranka posegla v zgonji rob brežine na parc. št. 232/35. Izvedensko mnenje je samo s seboj v nasprotju, saj je iz fotografij v mnenju razvidno, da je sredina jarka pozidana z betonskim zidom, izvedenec pa ugotovi, da betonski zid ne stoji na tožnikovem zemljišču. Ker je oprlo odločitev na nejasne in kontradiktorne ugotovitve v mnenju sodnega izvedenca, je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka. Tožnik je s konkretnimi pojasnili in dokazili pojasnil, zakaj ne soglaša z izvedenskim mnenjem, sodišče pa ni v celoti odgovorilo na te pripombe ter s tem zagrešilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z ogledom na kraju samem bi se sodišče lahko prepričalo, da je tožena stranka ob izvajanju gradbenih del odstranila velik del brežine in je zid postavljen čez sredino jarka, predlagani izvedenec hidrološke stroke pa bi potrdil, da je tožena stranka s postavitvijo zidu v jarku uničila dotedanje odvodnjavanje s tožnikovega zemljišča. Napačno je stališče, da neupoštevanje predpisanih odmikov gradnje od sosednjih zemljišč ne predstavlja pravne podlage za zahtevano pravno varstvo. Nepravilna je odločitev, da je zahtevek za vzpostavitev ponovnega delovanja in funkcioniranja meteornih kanalov nesklepčen. Iz dejstev, ki sestavljajo tožbeni temelj, izhaja pravna posledica v obliki sodnega varstva, kakršen je zahtevan s tožbenim zahtevkom. Kršitev zmotne uporabe materialnega prava je sodišče prve stopnje storilo tudi s tem, ko ni uporabilo določbe prvega odstavka 85. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Ker je treba razveljaviti točko IV izpodbijane sodbe, je treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka v točkah V in VI izreka.

5. Tožena stranka in stranski intervenient sta na pritožbo odgovorila. Vztrajata pri tekom postopka na prvi stopnji izraženih stališčih in argumentirano pritrjujeta sodišču prve stopnje glede izpodbijanega dela sodbe. Predlagata višjemu sodišču, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne in priglašata stroške z odgovorom na pritožbo.

6. Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravna podlaga spora

7. Tožnik sicer navaja, da s tožbo uveljavlja varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem, kar je varstvo po 99. členu SPZ, vendar je višje sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega dela sodbe (350. člen ZPP) ugotovilo, da je treba del tožbe obravnavati kot tožbo za vrnitev stvari po 92. členu SPZ (rei vindikacija), del pa kot negatorno tožbo po 99. členu SPZ. Negatorna tožba je tožba lastnika ali domnevnega lastnika proti tistemu, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne z odvzemom stvari, s tožbenim zahtevkom pa se zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Z njo se lastnik brani pred vsemi posegi, ki mu onemogočajo ali otežujejo rabo njegove stvari ali ga ovirajo v izvrševanju njegove pravice, pri tem pa si tisti, ki ga vznemirja, na njegovi stvari ne lasti nobene pravice niti ne pretendira, da bi si jo pridobil.1 Glede na tožbene trditve je tak zahtevek v še spornem (izpodbijanem) delu zahtevek za vzpostavitev delovanja in funkcionalne rabe meteornih kanalov. S trditvami o postavitvi betonskega zidu in betonske plošče na njegovo nepremičnino in zahtevkom za njuno odstranitev pa tožnik uveljavlja zaščito svoje lastninske pravice po 92. členu SPZ. S pozidavo se namreč zemljišče lastniku dejansko odvzame, saj na delu zemljišča, na katerem nekdo tretji nekaj zgradi, lastnik praviloma nima posesti. Vrne pa se stvar lastniku v posest z odstranitvijo zgrajene stvari. Zato mora tožnik v zvezi s tožbenima zahtevkoma za odstranitev betonskega zidu in plošče zatrjevati in za uspeh dokazati le, da sta zgrajena na njegovi nepremičnini. Za presojo tožbenih zahtevkov za odstranitev betonske ograje in betonskega zidu je torej treba ugotoviti le ali stojita na tožnikovi parceli, koliko sta odmaknjena od meje in če se je gradilo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pa ni relevantno za razsojo. Za uspeh z zahtevkom za vzpostavitev delovanja in funkcionalne rabe meteornih kanalov pa mora tožnik, razen svoje (so)lastninske pravice, dokazati še, da ga tožena stranka protipravno vznemirja kako drugače kot z odvzemom stvari.

8. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da bi moralo uporabiti prvi odstavek 85. člena SPZ. Določila 85. člena SPZ so pravna podlaga za zahtevo lastnika nepremičnine, katere trdnost, stabilnost ali opora je zaradi posegov v nevarnosti, da zahteva prepoved nadaljevanja del za čas, dokler se ne zagotovijo in izvedejo primerni ukrepi, ne pa podlaga za odstranitveni zahtevek niti za zahtevek za prepoved vznemirjanj lastnika.

Glede očitkov pritožbe o procesnih kršitvah ter zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja

9. Da je tožnik lastnik parcele 232/35 k. o. ..., ni sporno. Do spora je prišlo, ker med pravdnima strankama ni soglasja o tem, kje poteka meja med njunimi nepremičninami. Strokovnega znanja za ugotavljanje kje v naravi poteka meja, sodišče nima in je ravnalo pravilno, da je angažiralo izvedenca geodetske stroke. Izvedenec je opravil ogled v prisotnosti pravdnih strank in na podlagi ugotovitev na ogledu ter fotografij, ki jih je v spis vložil tožnik, gradbene dokumentacije v spisu in s predlaganimi poizvedbami pri raznih institucijah pridobljenimi podatki ugotovil potek meje. Zato ni bilo nobenega razloga, da bi ogled opravilo še sodišče. 10. Izvedenec je mnenje obširno in strokovno obrazložil. Natančno in jasno je odgovoril tudi na vse pripombe tožnika, in sicer najprej v pisni dopolnitvi mnenja, nato pa še, ko je bil zaslišan. V mnenju ni nobenih protislovij in nejasnosti. Te prikazuje pritožba s selektivnim poudarjanjem delov navedb strank in ugotovitev izvedenca. Katastrsko mejo je izvedenec ugotovil z ogledom in na podlagi predložene mu dokumentacije. Meja je navidezna daljica, ki poteka med dvema parcelama in se s spremembo stanja v naravi, v konkretnem primeru s spremembo jarka v cesto, ne spremeni. Razlaga tožnika, da gradnjo na njegovi parceli dokazuje to, da jarka na parceli tožene stranke ni več, na njegovi parceli pa je ostal le manjši del brežine ter da je iz fotografij videti, da je betonski zid postavljen čez sredino jarka, ne vzdrži. Kot je poudaril že izvedenec, je treba mnenje brati z upoštevanjem vsega zapisanega (stran 10 dopolnitve izvedenskega mnenja, list. št. 121 spisa) in dopustnega odstopanja geodetskih meritev. V dopolnitvi mnenja je izvedenec pojasnil, da iz podatkov, ki jih je lahko pridobil, izhaja, da je dno melioracijskega kanala sovpadalo s parcelno mejo in da je položaj parcelne meje z opredeljeno natančnostjo do plus/minus 0,3 znan in viden v prilogi 1 osnovnega mnenja, to je Prikazu lege opornega zidu geodeta M. J., ki ga je v spis vložil tožnik (priloga A20). Izvedenec je tožnika pozval, naj mu predloži kakšen drug uradni podatek glede melioracijskega kanala, pa tožnik tega ni storil. Poudariti je treba, da je izvedenec pri svojih ugotovitvah upošteval tudi s strani tožnika zatrjevan in na ogledu pokazan potek melioracijskega jarka. Upošteval pa je tudi vso razpoložljivo dokumentacijo, ki pa tožnikove predstave o poteku meje po sredini jarka in posegih v njegovo zemljišče ne potrjuje. Glede na to ni odločilno, kje je bila sredina melioracijskega jarka. Melioracijski kanal se po ugotovitvah izvedenca zaradi gradnje ceste ni premaknil, ker pa je bila zgrajena cesta, kanala skoraj ni več.

11. S tem, ko je izvedenec upošteval tudi geodetski načrt družbe D. d. o. o., ki je bil res izdelan po naročilu tožene stranke, ni bila storjena nobena kršitev. Tožena stranka oziroma stranski intervenient geodetskega načrta ni naročila v zvezi s to pravdo, pač pa pred pričetkom izvajanja del ravno z namenom, da ne bi pri gradnji ceste prišlo do posegov v tuja zemljišča in družba D. je opravila meritve in skice izmere. Ker je iz njih razvidno stanje pred opravljenimi posegi in je to zadnji izvedencu dostopen prikaz pred posegi, je edino logično, da je uporabil tudi te podatke, saj je na ta način lahko natančneje ugotovil parcelno stanje.

12. Izvedenec je svoje mnenje pojasnil in dodatno obrazložil, ko je bil zaslišan, odgovoril je na vsa vprašanja tožnika in njegove pooblaščenke. Sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe natančno obrazložilo, zakaj je sledilo ugotovitvam izvedenca in ugotovilo je vsa za razsojo relevantna dejstva. Izvedenec je na zaslišanju obrazložil, da si s postavitvijo zidu ni noben ničesar pridobil in je meja še tam, kjer je bila (list. št. 161 L). Fotografije, ki jih je v spis vložil tožnik, pa ne prikazujejo meje, kar je ob nespornem dejstvu, da meja v naravi ni bila nikoli označena, edino logično. Zato ne morejo dokazovati, da je zid zgrajen na tožnikovem zemljišču. 13. V zvezi z izvedeniškim mnenjem uveljavljanih procesnih kršitev (določb 285. člena ZPP in kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) po obrazloženem ni. Enako velja za očitek o kršitvi pravil postopka, ker sodišče ni opravilo ogleda na kraju samem in ker ni postavilo izvedenca hidrološke stroke. Teh dveh dokazov ni bilo treba izvesti. Vsa za razsojo odločilna dejstva so bila ugotovljena, in to pravilno.

Zahtevka za odstranitev betonskega zidu in za odstranitev betonske plošče

14. Ker tožnik zatrjuje, da je bilo v njegovo solastninsko pravico poseženo s tem, da naj bi bil zid zgrajen na njegovem zemljišču, ne pa tudi, da bi mu zaradi t. i. betonskega zidu (glede na fotografije v spisu gre v resnici za betonski mejnik med zgrajenim cestiščem in ostalim zemljiščem) nastale kakšne posledice pri uporabljanju nepremičnine, je treba zahtevek obravnavati po 92. členu SPZ. Ker iz izvedenskega mnenja izhaja, da zid ni zgrajen na zemljišču tožnika, je jasno, da mu z graditvijo zidu dejanska oblast na zemljišču ni bila odvzeta in je vrnitveni zahtevek neutemeljen.

15. Tudi glede betonske plošče tožnik ne zatrjuje, da ga vznemirja v izvrševanju njegove lastninske pravice, zato bi bil lahko utemeljen le na podlagi 92. člena SPZ. Ker je izvedenec ugotovil, da betonska plošča ne sega v nepremičnino tožnika, je odločitev o zavrnitvi zahtevka pravilna. Poleg tega je betonska plošča pod zemljo, tožnik pa ne trdi, da zaradi betonske plošče nima svoje nepremičnine v dejanski oblasti, zato je zahtevek za odstranitev betonske plošče neodpravljivo nesklepčen.

16. Glede zahtevka za odstranitev PVC ograje ter lesenih in železnih nosilcev pritožba ne vsebuje nobenih konkretnih navedb, zato je ta del izpodbijane točke IV izreka pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru uradoma upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Ugotavlja, da je zavrnitev tega tožbenega zahtevka glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna. Ograje z nosilci namreč na tožnikovem zemljišču ni. Tudi nobene procesne kršitve ni.

Zahtevek za vzpostavitev delovanja in funkcionalne rabe meteornih kanalov

17. V tem delu gre za tožbeni zahtevek za zaščito pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ, saj iz trditev tožnika izhaja, da je bil zaradi gradnje ceste porušen melioracijski graben ter s tem onemogočeno odvodnjavanje z njegove nepremičnine. Nemožnost odvodnjavanja pa otežuje uporabljanje nepremičnine.

18. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvajalec del (stranski intervenient) sicer res z bagrom uničil cevi in tri jaške za odvodnjavanje meteornih voda, vendar ne na tožnikovi nepremičnini, temveč na zemljišču last tožene stranke. Ker so bili ob gradnji porušeni le tisti deli za odvodnjavanje, ki so se nahajali na nepremičnini tožene stranke, tožnik pa ne zatrjuje, da je imel na nepremičnini tožene stranke kakšno pravico, npr. služnost odvodnjavanja, poseg ni protipraven. Tožena stranka je imela pravico odstraniti cevi in jaške, ki so bili brez pravnega temelja vkopani v njeno nepremičnino. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za vzpostavitev odvodnjavanja je torej pravilna in je treba pritožbo tudi v tem delu zavrniti.

Odločitev višjega sodišča

19. Med zavrnjenimi tožbenimi zahtevki ni zahtevka, ki bi se nanašal na zatrjevano degradacijo zemljišča, zato višje sodišče na pritožbene navedbe o posedanju in razpokah v zemljišču ne odgovarja.

20. Ker po obrazloženem niso podani ne v pritožbi uveljavljani ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno višje sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje glede glavne stvari (353. člen ZPP).

21. Stroškovno odločitev pritožnik izpodbija le iz razloga, ker naj bi bila nepravilna odločitev o glavni stvari. Ta pa je pravilna, zato je treba zavrniti tudi pavšalno pritožbo glede stroškov postopka.

Stroški pritožbenega postopka

22. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Ker s pritožbo ni uspel, mora tožnik toženi stranki in stranskemu intervenientu povrniti vse njune potrebne (155. člen ZPP) stroške, ki sta jih imela v pritožbenem postopku. To so stroški odgovorov na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi stroškovnikov na koncu odgovorov na pritožbo in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Skladno s prvim odstavkom tar. št. 21 OT jima gre 750 odvetniških točk, kolikor jih je tožena stranka tudi priglasila. Po 11. členu OT sta upravičena do 2 % materialnih stroškov. Upravičena sta do povrnitve 22 % DDV. Navedeno ob vrednosti odvetniške točke 0,6 EUR znaša 559,98 EUR, kolikor mora tožnik povrniti toženi stranki. Stranskemu intervenientu, ki je za odgovor na pritožbo priglasil 700 točk, pa 522,60 EUR. Tožnik mora stroške postopka povrniti v roku petnajstih dni od prejema te sodbe (313. člen ZPP), če bo prišel v zamudo, pa bo dolgoval še zakonske zamudne obresti od dosojenih stroškov pritožbenega postopka za čas od dne zamude do plačila (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

1 Gl. komentar A. Berdena k 99. členu v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, izdala GV Založba v Ljubljani leta 2004, stran 502-506.