Jedro

Iz nesporne vsebine procesnega dejanskega stanja izhaja, da se navedena štipendija podeljuje na podlagi kriterija študijskega uspeha nadarjenim študentom, ki za to izpolnijo določene pogoje. Za tovrstne primere pa je pristojnost socialnega sodišča v socialnih sporih določil 7. člen ZDSS-1.

Izrek

I. Zadevi, ki se pred Vrhovnim sodiščem vodita pod opr. št. I Up 184/2016 inI Up 185/2016 se združita v skupno obravnavo in odločanje tako, da postane vodilna zadeva I Up 184/2016. II. Pritožbama se delno ugodi in se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 35/2015-12 z dne 17. 12. 2015, v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani".

III. V preostalem se pritožbi zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

IV. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) in je odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu sodišču v Mariboru (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnica vložila tožbo zoper dva akta prvo- in drugotožene stranke, s katerima je bilo odločeno, da se tožnici ne podeli Zlata štipendija MO Murska Sobota za študijsko leto 2014/2015, ki se je podeljevala na podlagi razpisa. Tožnica je s tožbo izpodbijala odločitev, da ni izpolnjevala razpisnih pogojev za dodelitev Zlate štipendije (zahtevane povprečne ocene 7,6, ki se zahteva za študente na naravoslovno tehničnih programih). Po stališču sodišča prve stopnje se glede na navedeno predmetni spor uvršča med individualne delovne spore po točki f) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), kar pomeni, da je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. 3. Tožeča stranka vlaga zoper citirani sklep pritožbo ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in ji prizna nastale stroške pritožbe. Poudarja, da v konkretnem primeru ne gre za spor o kadrovski štipendiji, predvsem pa tožena stranka do tožnice ne nastopa kot delodajalec in je zato za rešitev tega spora pristojno Upravno sodišče. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Prvotožena stranka je zoper navedeni sklep prav tako vložila pritožbo in navaja, da v predmetni zadevi ne gre za zadevo iz stvarne pristojnosti delovnega sodišča, saj ne gre za kadrovsko štipendijo, temveč za kombinacijo štipendije za nadarjene z dodatno obveznostjo štipendista, da se zaposli v domači regiji. Prav tako vztraja pri razlogih iz odgovora na tožbo, po katerih ni podana niti stvarna pristojnost Upravnega sodišča. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter tožbo zavrže ali odloči, da se II. točka izreka spremeni tako, da se zadeva odstopi v reševanje pristojnemu sodišču splošne pristojnosti.

**K I. točki izreka:**

5. Na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 lahko sodišče več pri sodišču odprtih postopkov o istem predmetu s sklepom združi v skupno obravnavo in odločanje. V obravnavnem primeru sta tožeča in prvotožena stranka vložili vsaka svojo pritožbo zoper isti sklep, ki sta bili zato označeni z dvema opravilnima številkama. Vrhovno sodišče je zaradi potrebe po enotni odločitvi o obeh pritožbah ter ekonomičnosti postopka, ob uporabi prvega odstavka 42. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), obe zadevi, ki se nanašata na isto izpodbijano odločbo prvostopenjskega sodišča, združilo v skupno obravnavo in odločanje.

**K II. in III. točki izreka:**

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. V obravnavanem primeru gre za tožbo, vloženo zoper odločitev toženih strank, s katerima je bilo odločeno o tem, da se tožeči stranki ne podeli Zlata štipendija MO Murska Sobota. Iz procesnega dejanskega stanja zadeve je mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da ta štipendija ne ustreza pojmu kadrovske štipendije in ne gre za individualni delovni spor, ki bi se vodil zoper delodajalca, zato so utemeljeni pritožbeni ugovori obeh pritožnic, da pristojnost delovnega sodišča v predmetnem sporu ni podana.

8. Prav tako pa iz nesporne vsebine procesnega dejanskega stanja izhaja, da se navedena štipendija podeljuje na podlagi kriterija študijskega uspeha nadarjenim študentom, ki za to izpolnijo določene pogoje. Za tovrstne primere pa je pristojnost socialnega sodišča v socialnih sporih določil 7. člen ZDSS-1, ki v 3. c) točki prvega odstavka določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v sporih "o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene". Da gre za situacijo, v kateri se prek socialnega spora na tem področju zagotavlja spoštovanje predpisanih pogojev ter enotnost praks podeljevanja štipendij za nadarjene tudi v primerih, ko se te podeljujejo na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti, izhaja tudi iz sodne prakse.1

9. Ker torej ne gre za pristojnost Upravnega sodišča, sta pritožbi v delu, ki se nanašata na I. točko izreka neutemeljeni. Utemeljeni pa sta v delu, v katerem izpodbijata II. točko izreka, zato je Vrhovno sodišče na podlagi navedenega pritožbama v tem delu ugodilo in spremenilo to točko izreka tako, da je za odločanje v tem sporu pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

**K IV. točki izreka:**

10. Tožeča stranka je s pritožbo deloma uspela, glede na ta delni uspeh pa je Vrhovno sodišče odločilo, da sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v povezavi z drugim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Tako izrecno sklep Vrhovnega sodišča VIII R 18/2015 z dne 9. 9. 2015.