Jedro

Ker je odškodninska terjatev tožeče stranke do prvotožene stranke nastala po vpisu delitve v sodni register, niso izpolnjeni pogoji iz 592. člena v zvezi s 636. členom ZGD-1, da bi tožeča stranka lahko od drugotožene stranke zahtevala zavarovanje. Stališče sodišča prve stopnje, da gre pri solidarni odgovornosti po prvem odstavku 636. člena ZGD-1 in zahtevku na zagotovitev zavarovanja po 592. členu v zvezi s 636. členom ZGD‑1 za dva različna instituta je sicer pravilno, a kakor pritožbi utemeljeno navajata, je potrebno citirane določbe pri razlagi instituta zavarovanja uporabiti skupaj. To pomeni, da so varstva lahko deležni le tisti upniki terjatev, ki so nastale do vpisa v register, saj je namen zavarovanja po 592. členu ZGD-1 v zvezi s 636. členom ZGD-1 enak kot pri jamstvu po prvem odstavku 636. člena ZGD-1.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoroma prvo in drugotožene stranke z dne 16. 8. 2022 ugodi, sklep o zavarovanju z začasno odredbo I Pg 298/2022 z dne 2. 8. 2022 se razveljavi v I., II. in III. točki izreka ter se predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 14. 7. 2022 v tem delu zavrne.

II. Odločitev o stroških postopka zavarovanja, vključno s stroški tega pritožbenega postopka, se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora prvo in drugotožene stranke z dne 16. 8. 2022 zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo I Pg 298/2022 z dne 2. 8. 2022 (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožujeta toženi stranki. Uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 239. členom in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Bistvena pritožbena navedba bo povzeta v nadaljevanju, ko bo nanjo odgovorjeno. Predlagata, da sodišče druge stopnje njunima pritožbama ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se njunima ugovoroma ugodi oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka v pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato naj se zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da sta toženi stranki zoper izpodbijani sklep po svojih zakonitih zastopnikih vložili vsebinsko enaki pritožbi. Sodišče druge stopnje iz tega razloga v nadaljevanju obe pritožbi v bistvenem delu povzema enotno, enako pa se do pritožb tudi opredeljuje.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu od toženih strank uveljavlja nedenarno terjatev na zagotovitev ustreznega zavarovanja na podlagi 592. člena v zvezi s 636. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Vtožuje namreč zavarovanje za svojo odškodninsko terjatev zaradi razlike v ceni električne energije, ki jo ima zoper prvotoženo stranko zaradi prenehanja dobave električne energije od 31. 3. 2022 dalje. V zavarovanje svojega nedenarnega tožbenega zahtevka je predlagala izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, s katero je zahtevala, da se drugotoženi stranki prepove odtujiti in obremeniti v predlogu naštete nepremičnine z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi. S sklepom z dne 2. 8. 2022 je sodišče prve stopnje predlogu tožeče stranke delno ugodilo in drugotoženi stranki v: (-) I. točki izreka prepovedalo odtujiti in obremeniti njene nepremičnine; (-) v II. točki izreka prepoved odtujitve in obremenitve teh nepremičnin zaznamovalo v zemljiški knjigi in (-) v III. točki izreka sklenilo, da začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti postopka. V delu, ko je tožeča stranka zahtevala, da se za primer kršitve začasne odredbe drugotoženi stranki izreče denarna kazen v znesku 500.000,00 EUR, je njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (IV. točka izreka).

7. Pritožbeno ni sporno, da sta tožeča stranka in prvotožena stranka 10. 11. 2020 sklenili Pogodbo za poslovni odjem (VPO) o prodaji in nakupu električne energije št. 10300404, predmet katere je bila prodaja in nakup električne energije za odjemni mesti 2-163563 in 2-8011015, po zagotovljeni ceni od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 po 0,064340 EUR/kWh v visoki tarifi in 0,045240 EUR/kWh v nizki tarifi. Nadalje tudi ni sporno, da sta prvotožena stranka kot prenosna družba in drugotožena stranka kot prevzemna družba, 21. 1. 2022 sklenili Pogodbo o oddelitvi dela dejavnosti podjetja in pripojitvi k obstoječi družbi, s katero je prvotožena stranka del dejavnosti in premoženja prenesla na drugotoženo stranko, navedena delitev pa je bila vpisana v sodni register 31. 1. 2022. Tudi ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prvotoženki 31. 3. 2022 prenehalo članstvo v bilančni skupini in je bila slednja izbrisana iz seznama dobaviteljev električne energije, zaradi česar je morala tožeča stranka poiskati druge dobavitelje električne energije po bistveno višji ceni za kWh.

8. Pravna podlaga glede presoje verjetnosti obstoja terjatve, ki jo vtožuje tožeča stranka,1 je v 592. členu v zvezi s 636. členom ZGD-1. Kakor je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, imajo upniki vseh družb, ki so bile udeležene pri delitvi, pravico zahtevati zavarovanje za svoje nezapadle, negotove ali pogojne terjatve, ki so nastale do vpisa delitve v register, če tako zavarovanje zahtevajo v šestih mesecih po objavi vpisa delitve v register. To pravico lahko uveljavljajo samo, če verjetno izkažejo, da je zaradi delitve ogrožena izpolnitev njihovih terjatev, pri čemer pa se pri delitvah domneva, da je terjatev upnikov zaradi le-te ogrožena.

9. Glede na povzeto pravno podlago, je torej bistveno, da lahko upniki od udeleženih družb zahtevajo zgolj zavarovanje svojih terjatev, ki so nastale do vpisa delitve v register.

10. Že uvodoma pritožbi utemeljeno opozarjata na napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka do drugotožene stranke za verjetno izkazala svojo terjatev na zagotovitev primernega zavarovanja v skladu s 592. členom v zvezi s 636. členom ZGD-1. Kot pravilno izpostavljata pritožbi, tožeča stranka v predmetni zadevi od toženih strank zahteva zavarovanje za svojo odškodninsko terjatev zaradi razlike v ceni električne energije, ki jo ima zoper prvotoženo stranko zaradi prenehanja dobave električne energije. Predmetna odškodninska terjatev tožeče stranke je do provotožene stranke nastala (po) 31. 3. 2022, saj se je pred tem pogodba izpolnjevala. Varovati je sicer potrebno tudi potencialne odškodninske obrezanosti, kar pomeni, da ni potrebno, da nastane že sama škoda, ampak mora biti pred vpisom delitve v sodni register uresničeno vsaj škodno dejstvo, a v obravnavani zadevi ne gre za takšen primer.2 Ker je odškodninska terjatev tožeče stranke do prvotožene stranke nastala po vpisu delitve v sodni register, ki je bil 31. 1. 2022, pritožbi pravilno opozarjata, da niso izpolnjeni pogoji iz 592. člena v zvezi s 636. členom ZGD-1, da bi tožeča stranka lahko od drugotožene stranke zahtevala zavarovanje. Stališče sodišča prve stopnje, da gre pri solidarni odgovornosti po prvem odstavku 636. člena ZGD-1 in zahtevku na zagotovitev zavarovanja po 592. členu v zvezi s 636. členom ZGD‑1 za dva različna instituta je sicer pravilno, a kakor pritožbi utemeljeno navajata, je potrebno citirane določbe pri razlagi instituta zavarovanja uporabiti skupaj. To pomeni, da so varstva lahko deležni le tisti upniki terjatev, ki so nastale do vpisa v register,3 saj je namen zavarovanja po 592. členu ZGD-1 v zvezi s 636. členom ZGD-1 enak kot pri jamstvu po prvem odstavku 636. člena ZGD-1. 11. Sodišče druge stopnje zgolj še dodaja, da je pritožba utemeljena tudi iz razloga, ker tožeča stranka na toženi stranki pred vložitvijo tožbe ni naslovila zahtevka za zavarovanje terjatve, ki jo vtožuje, na kar sta toženi stranki pravilno opozorili že v njunem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi. Napačno je namreč stališče sodišča prve stopnje da to ni potrebno. Udeležena družba ima namreč prvenstveno pravico, da sama izbere način in sredstvo zavarovanja, s katerim izpolni svojo obveznost po 592. členu v zvezi s 636. členom ZGD-1, zato je predsodni zahtevek materialnopravna predpostavka za njegovo kasnejšo sodno uveljavitev.4 Ker pozna sodišče materialno pravo po uradni dolžnosti in ga po uradni dolžnosti tudi uporablja, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo tudi iz navedenega razloga.

12. Glede na zgoraj pojasnjeno, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 592. člena v zvezi s 636. členom ZGD-1 in iz tega razloga napačno zaključilo, da je tožeča stranka za verjetno izkazala svojo terjatev do drugotožene stranke, kar je t. i. prvi pogoj za izdajo izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Ob odsotnosti tega je zaključiti, da je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen. Sodišče druge stopnje je zato pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoroma prvo in drugotožene stranke z dne 16. 8. 2022 ugodilo, sklep o zavarovanju z začasno odredbo I Pg 298/2022 z dne 2. 8. 2022 razveljavilo v I., II. in III. točki izreka ter predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 14. 7. 2022 v tem delu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v povezavi z 239. členom in 15. členom ZIZ).

13. Vse stranke so priglasile stroške pritožbenega postopka. Ker so stroški postopka zavarovanja z začasno odredbo del pravdnih stroškov, ti pa so odvisni od končnega uspeha strank v postopku, bo o vseh stroških nastalih v zvezi z predlagano začasno odredbo, vključno s stroški tega pritožbenega postopka, odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi (prvi odstavek 151. člena ZPP v povezavi z 239. členom in 15. členom ZIZ).

1 T. i. prvega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve iz prvega odstavka 272. člena ZIZ. 2 Glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 163/2016 z dne 12. 10. 2017. 3 Primerjaj Prelič Saša, Uveljavitev zavarovanja terjatev pri (od)delitvi, Podjetje in delo, letnik 41, številka 1, stran 212 in Prelič Saša, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 3. knjiga, GV Založba 2007, stran 779. 4 Primerjaj Prelič Saša, Uveljavitev zavarovanja terjatev pri (od)delitvi, Podjetje in delo, letnik 41, številka 1, stran 216.